Vsa drobcena in suhljata
ležiš v veliki postelji.
Prsti ukrivljeni,
na glavi tenka kita las.
Vsak dan tišji je tvoj glas,
le velike, temne oči
in nasmeh na ustnicah še gori.
Vsak dan me sprašuješ,
kaj se godi,
vsak dan ti pojasnjujem,
čisto navadne reči
in vedno znova
te razveseljuje vse, kar zadeva ljudi,
tiste navadne, v tvoji okolici.
Vsakdo bi pomislil,
kakšna razvada so
najina srečanja.
A midve dobro veva,
da je vez globlja,ljubezenska.
Vsako snidenje naju zbližuje,
polepša dan, močno ohrabruje.
Že dolgo je,
kar te ni več,
a srečanj s teboj,
je več in vse več.
Niso le obledeli spomini na najine dni,
v njih najdem moč
za trenutke v temi.
Vsa drobcena in suhljata
