Zvračanje vrčev prepolnih sebe
zlivanje mlačne postane vode nejevere
prestopanje iz mlakuž
že tako dolgo puščenih na robu spomina
izpod senčnih napuščev praznih iluzij
...na travnike polne toplega sonca
kjer je jasna pot
kjer duša ne rabi ničesar
in je vse darovano Tebi...