Za soncem, cvet potuje njen,
za obličjem zre, njegovim.
Brezupno pleše v sen,
so korenine ji okovi.
Njen rumeni cvet,
je prava umetnija.
Kot majhen svet,
ki se krog osi ovija.
Zaljubljena v sonca si toplino,
nesrečna v rumeno si odela se črnino..
So solze tvoje olje,..
poleti te je polno polje..
Le kod, skrila si moči,
ki nedosegljivo si želiš?
Od kod ti toliko luči?
Skrivnost življenja vase skrila si,..
Ah da jaz sem ti,
da sem vsaj na pol poti...
Ti pa vztrajaš in molčiš..
zreš za soncem, ga ne izpustiš..
Mi poveš, po čem dišiš?
Za soncem, cvet potuje njen,
