Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija-Pesem-Slepci-Nesreca-Ljudje

Slepci torek, 7. april 2015 @ 15:21 CEST Uporabnik: jože.k Tam v križišču je močno počilo. dvoje osebnih vozil je trčilo. Ona je edina stala na pločniku , obrnjena proti nesrečnima voziloma, toda ko so iskali očividce je za sebe, rekla: nič nisem videla je pa slišala, Le zakaj bi se sorodniku zamerila kot priča… V službo je prišla polna modric… Sodelavke so jo spraševali o vzrokih. Le padla sem po stopnicah, zgodilo se je. Nejevoljno so zmajevale z glavo, kako je tako nesrečno padla na obraz… ona je mislila da mora lagati, molčati, lahko da bi jo fant potem še bolj pretepel. Med ljudmi so se pojavila sumničenja. Dlje časa je iz priročne blagajne izginjal denar. Drug drugega so v lokalu med seboj sumili. Potem je en od njih kupil rabljen avtomobil. Takoj so ga osumili, našli njega za krivca. To da mu zanj dala bolehna mati je bil izgovor… Odpustili so ga, denar pa so veselo kradli naprej.. Tam v deželi Butalcev so sprejeli zakon; Tri dni mora biti sončno en dan deževati. Dežja bilo preveč, kaznovan je bil pisec zakona. Nato je tam zavladala zima, snežiti kar ni nehalo, Tiste ki so odmetavali sneg je zasulo. Pritožili onim zgoraj, ponesla ga je vrana; Zakaj delovodja spi ko vajenci delijo sneg? Komentarji (0) www.pozitivke.net