V jutru zgodnjem, belem, čistem,
stojim ob bregu nesmele reke.
Njena gladina v nebeškem odsevu
življenje zrcali, s srcem odmeva.
Vdahnem požirek življenja svetlobe,
se skrijem v pomladi zelene vzdihljaju.
Z blagostjo v duši v rož šelestenju
vsa se predajam jutra zorenju.
Beli oblak vrh gore poboža in
sonce povabi v praznično slavje.
S pogledom upanja iščem odtisi
tvojih stopinj… v jutranji zarji.