Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija-Pesem-Skrivnostni-Epitaf-Figura

Skrivnostni epitaf sreda, 28. januar 2009 @ 05:35 CET Uporabnik: Tatjana Malec Metafora na reliefni figuri sivega kamna je oživela. Postala je telo z imenom na gladki površini kot morje. Otipljivo telo na dotik čez pojem lepote. Toplo in strastno, igra v besedi, kal v sredici rastja, svetlobna lisa poželenja s perutmi vetrov. Mesto, ki mu veter ne upogne spomina. Oko lebdi na površini odklenjenih vrat. Kolorit skrivnostnega epitafa vodi po sledeh razdivjane krvi, ki je ustavila svoj tok v mraku. Ta bo bedel čez mokro oblačilo z okruški časa in lebdenjem na meji večnosti. Na stični točki neke poti. Nikogar ne more odžejati iz svojih votlih oči. Presežene so besede v hiši zvezdnega neba, oddaljene od razuma s koščkom strtega srca. Obiščejo vas in odpirale bodo cvetove s poljubi sonca. Usliši vas glas angela, majhna podobnost z vašimi dušami. Teža besed se bo vračala na zemljo in dež bo rosil, ko vam bo nevidna roka pripela uhane s prišepetom potepuške pripovedi, kako je tam, kjer vas ni in ste. Ko zapustite ladjo, me shranite za naslednjo plovbo. Nihče od nas ni večno izbrisan. Vračamo se po kapljah v življenje. www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net