Sezula sem se,
tokrat grem bosa.
Brez čevljev na nogah
je hoja drugačna.
Čutim tla pod nogami.
Obrnem se v drugo smer,
nasprotno od znane smeri.
Na znani asfaltirani poti
sem vselej iskala razliko,
a brez uspeha.
V ponošenih čevljih
mi je bilo nekam domače.
Odprem oči v srcu
in se prepustim čudenju.
Čudenju vsega, kar vidim prvič.
Prostranstvo neskončnih možnosti,
karkoli izberem,
je novo, drugače.
Odločim se za pot po travi.
Stopam vztrajno,
stopam mehko,
čutim to mehkobo,
kako me jemlje vase.
To je razlika…
Postane mi jasno.
Katerokoli novo smer izberem,
mi prinese razliko.
Z izjemo ene same,
tiste, po kateri sem vedno hodila
v isto smer v uhojenih čevljih.
Sezula sem se,
tokrat grem bosa.
Brez čevljev na nogah
je hoja drugačna.
Čutim tla pod nogami.
Obrnem se v drugo smer,
nasprotno od znane smeri.
Sezula sem se,
