Dan se je prebudil v jutru.
Odločen, da obudi spomin o bogatosti.
Vprašal me je, kaj lahko dajem.
V krošnji breze je zapela ptica.
Ko sem se ozrla za njo,
sem ji dala pozornost.
Energija ljubezni je stekla skozme
in obogatila Stvarstvo.
Zapela je moja duša.
Igriv spev je spletel pesem
in z njo nagovoril in nahranil nekoga,
ki si je tega želel,
v njem je vzbudil lepoto
in Stvarnika, da je ustvaril kaj lepega,
zase in tudi za druge.
Obožujem ta vrelec vedoč,
da me je z njim obdaril Stvarnik,
za radost ustvarjanja in za bogastvo stvaritev.
Tako si poklanjam veselje in srečo,
ki oplajata moje stvariteljstvo.
Zadišalo je po kosilu.
Družina je nahranjena
s hrano in z materinsko ljubeznijo.
Ljudje so želeli
nekaj mojih izdelkov.
Prišli so jim prav in so jih kupili.
Njihova življenja so zato nekoliko lepša,
v njih je več prostora za zadovoljstvo, lepoto in veselje.
Tudi moje življenje je zato lepše in lažje,
v njem je s tem več prostora za zadovoljstvo, lepoto, veselje
in za radostno ustvarjanje.
Veselim se novih znanj.
Dosegajo me preko knjige,
ki me uči koristnih novih možnosti.
Udejanjam jih spotoma,
množim rezultate svojega dela,
tako dajem lažje in več.
Sebi in zase
in hkrati vsem drugim.
Hvaležno pomislim,
da je ta knjiga napisana tudi zame.
Vprašanje o tem, kako lahko obogatiš,
je za vselej izbrisalo Spoznanje.
Ne moreš postati to, kar že si.
Opusti prizadevanje za tem, da to nekoč postaneš in to le bodi.
Ker to že si.
Tukaj in zdaj in vedno.
Tako, da se tega zavedaš, občutiš, raduješ, slaviš.
Tako, da to tako živiš.
Tako je ustvarjena reka življenja,
njen tok tako teče samodejno,
brez odvečnega, težkega truda.
Lahkotno, igrivo, svetlo, radostno in živo.
Njen tok se tako množi, obilje rojeva obilje,
tako se množi.
Zame, zate in hkrati za vse.
Brez odvečnega, težkega truda.
Lahkotno, igrivo, svetlo, radostno in živo.
Tako je ustvarjena reka življenja.
Izziv je bil le, to sprejeti
in to tako zaživeti, to živeti.
Ko me obišče večer,
imam zanj in zase odgovore na vprašanje jutra.
Neskončno bogastvo sem,
ki se daje in sije.
Obilje sem,
ker bogastvo lahko priteka le iz obilja.
Ljubezen sem,
ker je to v meni samo po sebi.
Dana mi je s srcem,
dana mi je s samim življenjem, za vedno.
Širim jo z vsakim utripom srca, samodejno in tudi zavestno.
Modrost sem,
ki se sebe spominja in se mi razodeva,
da jo koristim in da jo živim.
Svetloba sem,
moj svetilnik v Večnosti privlači vse,
kar potrebujem in kar nameravam.
V svetlobi ni prostora za sence.
V svetlobi zato ni nobenih skrbi.
Polje možnosti se staplja s priložnostmi
v oceanu neskončnega obilja.
Sij Božanske Resnice me prevzame
s svojo lepoto, popolnostjo, skladnostjo.
Občutki radosti zaplešejo,
napolnijo mojo reko hvaležnosti
in me navdajo s ponosom,
s Spoznanjem, ki ga je obudil spomin.
Napolnil je mojo Zavest in hkrati obogatil Zavest Stvarstva,
vtkal je vanjo svoj sij, ki dosega vsakega in vse,
pomnožil in obogatil je Moč Življenja v Božanski Resnici.
Dan se je zbudil v jutru.
Odločen, da obudi spomin o bogatosti.
Okronal se je s sijem uspeha.
Slavi zmago in blagoslavlja obilje in ljubezen življenja.
Na večernem nebu je zasijala zvezda Danica.
Dan se je prebudil v jutru.
