V zraku čutim pomlad,
vonj prvih cvetic,
čebljanje drobnih ptic,
veter z lasmi se igra,
prava idila marčevska.
V nedeljo bo praznik,
mater, deklet in žena,
tisk bo spet poln dobrih želja,
v rokah moških kakšna rožica,
na mizi pa žlahtna kapljica.
Za mnoge ženske bo nedelja čisto navaden dan,
taka, kakršen je že njihov vsakdan.
Brez spoštovanja,
brez obdarovanja,
še plačanega dela ni več za vse, tako pač je.
A ostane jim skrb za moža, otroke,
za starše, dom in za preživetje,
za službo, če jo seveda ima,
nihče je ne vpraša, če zmore,
če zna.
Zato naj praznik ostane
in vsaka med ženskami naj si ga vzame.
Če nima nikogar, ki mu je mar,
naj sama pripravi si
praznični dar.
V zraku čutim pomlad,
