Mehak slap zlatih las
je objel vse, kar je.
Nežnost je pobožala odhajajoč dan.
Svilna mehkoba je napolnila zrak.
Pesem Bardov je igrala na nevidne strune.
Sonce se je stopilo z luno,
srebrna svetloba je zadišala po pravljici.
Vilinski ključ je zasijal v svoji polni moči,
napolnil je dušo, srce in um.
Srce je ljubeče objelo um,
stopljena sta v harmonično enost, za vedno.
Duša igra na harfo radosti.
Odprla je vrata v večnost.
Čuvar rajskih vrat se je poslovil.
Na odru življenja je zaigrala Modrost Večnosti.
Lahkotno, radostno, ljubeče.
S poljubom je oživila Življenje.
S poljubom je spremenila Življenje.
To je njena veličastna predstava.
V svojem Raju se je rodila Boginja.
Mehak slap zlatih las
