Pravljica večernega neba ...
Gledam jo ko razdeli nebo v njega in njo
Njegova je modrina
medtem pa ona rdi v nebo
Združena žarita v pozdrav miru
ki ga duše željno vdihnejo
Mirno podaš Zemlji roko
in roki se skleneta v tesen objem
Potem dahneš svetel Sončev poljub
...nato Zemlja zaspi ... a ve -
spet boš - Sonce - prišlo
novo jutro s sabo prineslo
...jaz pa bom kot že tolikokrat
gledala to lepoto z nosom v nebo
Spet se bo zaiskrilo oko
in bo solza spolzela
kanila na zemljo -
a srce ... srce se Ti bo spet nasmejalo ...
Pravljica večernega neba ...
