Sprehajala sva se po gozdnih stezah,
tam ob sončnih obronkih gozdov.
Lahen vetrič je pel pomladi,
zdaj se je prebudila, tu je,
in petje, žgolenje ptic,
vse se prebuja.
Čudovita gozdna steza en sam cvet,
kakor stkana cvetlična preproga,
iz prelepih čarobnih barv,
kakor najih sprehod,
in pomladni dan,
kar prevzame.
Neslišne sence so nama bile v družbo,
nemo so se sprehajale z nama,
na trenutke spet izginile,
se na jasi pridružile,
enako kot sonce,
ptičji spev.
Sprehajala sva se po gozdnih stezah,
