Pogrešam, vem, pogrešaš me moja mala,
in vse, kar je bilo najinega, v meni
izginja, se izgublja…bledi,
zamegljuje se, ni vonja več po tebi,
v mislih ne uzrem…čutim več tvojega…najinega telesa;
čeprav povsod te iščem,
še v sanje mi hodiš, v njih te kličem,
kričim ime tvoje,
v eter zastonj pošiljam pozdrave,
a z vetrom od gora prejemam o tebi le prazne odmeve;
v gozdu…snegu sledim,
kot volk sem samotar,
sledi tvoje iščem, a vse zaman,
jih čas je, sonce stopilo v topel januar…ves februar,
mi topla pomlad jih ne vrne,
nihče več mi ne povrne tebe, tvoje lepote…miline;
in tako kot zmeraj, ostal bom zopet sam s seboj,
v smer sončnih žarkov bom odšel,
tudi ti boš vedno takrat z menoj,
v meni boš, ko bom po jasah..grapah hitel,
da vzameš me, ko si me boš zaželela, ne takrat, ko bi jaz to hotel.
Pogrešam, vem, pogrešaš me moja mala,
