Bi se zjokal, pa nimam več solza,
namesto solz le suhi pesek iz oči,
ki padajoč na tla se v kamen spremeni
in iz kamenja stena trdna se zgradi.
Ko pa udarim s kamnom o kamen
iskra se pojavi, in se vname vse naokrog,
od nog do glave me požira kamna plamen.
In tako postanem še jaz le trda snov
v kateri skrita zgodovina nastanka in obstanka.
Potem pa prideš ti in brez besed
v prah zdrobi me tvoj leden pogled.
Bi se zjokal, pa nimam več solza,
