Tam, nekje
nežen vetrič zapihal –
njegovo ljubezen meni
na svojih nevidnih krilih nese,
je vsepovsod, tudi v tebi.
In, ko sem taval v temi
me je previdno zvlekel na sonce,
s toplimi žarki me je božal
in grel je mojo mrzlo dlan.
In res je, da so vse pesmi moje
so le kapljica ljubezni,
ki jo v srcu nosi naskrivaj.
Zopet trmasta solza drsi po mojem licu,
ker vidim njegovo srce –je čisto in sijoče
kot sončni dan,
to je dar.
Tam, nekje
