Ko v mislih dotaknem njenega se telesa,
pride rima izpod nalivnega peresa.
Nekega dne pred dežjem šla sva v zaklon
in tam podaril svojo sem ti pesem - poklon.
Strmela vame si kot da sem nezemljan,
jaz pa tvojega poljuba bil sem le željan.
Od tistega dne leta so že minila,
moja srčna pesem te pač ni ganila.
Od tistega trenutka imela si me za bedaka
in si mislila:''Poglej si tega bednega čudaka!''
Podaril lahko le čustvene sem ti besede,
ker bil sem reven otrok mizerije - bede ...
Ko v mislih dotaknem njenega se telesa,
