Vedno, kadar sem med nebom in zemljo,
iščem zadovoljstvo,
potrebo po nežnosti,
razumevanje ljubezni,
takrat jo skoraj vedno najdem, saj kot kokon je v tebi;
globoko v tebi je skrita, v tvoji
notranjosti,
ždi in čaka name, princa,
da jo premami..zbudi, predrami;
jo izvleče iz tebe,
tvoje nebeške tišine,
da z njo, z njim..menoj vred zaživiš v cvetu
ljubezni, kot nagelj rdeč v maju;
da krila razpreš
in poletiš v višine,
neba sinjega modrine,
kot metulj cekinček po nektar ljubezni, ponj se vrneš;
morda preveč je vse to zate,
za tvoje srce,
saj vsak en delček telesa tvojega…tebe,
si svoji, želi si le zase;
Vedno, kadar sem med nebom in zemljo,
