Je bil poet, ponesel v svet,
gradil ustvaril nam zavest,
besedi naši zvest poet,
kjer Vrba, zibel mu je tekla,
ljubezni srčne rane mu odprla,
v ljubezni želje strla,
nema kjer zvon trnovski se bo vate uzrla.
A nanj spomin ko položen je bil k počitku,
vedno znova strezni v mislih nas opomni,
beseda materina, z njo potuj,
nikjer, nikoli se je ne sramuj,
s ponosom nosi jo v sebi,
ob rojstvu dano tebi,
a rod ponosen svojih korenin,
časti za nanj spomin.
Je bil poet, ponesel v svet,
