Ne razumem ljudi, dvoličnežev...
Medtem ko obsojajo nasilje,
prikimavajo pobojem, vojnam,
celo prizadetest igrajo, pa ne napravijo nič.
Pravijo, da gre le za samoobrambo,
v imenu pravičnosti uničujejo, pobijajo,
iščejo tisto, česar ni.....
Ob nasilju se obrnejo proč...
Lakoto jemljejo kot nujno zlo,
siromaštvo kot vreme...
Vera izgublja svoj jaz,
Ostaja le ena, v boljši jutri,
Polna obljub, lepih besed,
Ljudje pa se hranijo z nič,
Ob smetnjakih, s pogledi,
Z enim samim upanjem,
Da se spremeni miselnost zgoraj,
Da bodo deležni drobtinic,
Da zaživijo v dostojanstvo....
Ne razumem ljudi, dvoličnežev...
