Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija-Pesem-Nabiralka-Kristalov-Jadrni

Nabiralka kristalov petek, 6. februar 2009 @ 19:18 CET Uporabnik: Tatjana Malec Neko bleščavo zimsko naključje nosi s seboj videnja med drevesi s snežnimi metulji in belimi cvetovi, ki padajo z brezčutnega neba in se pripenjajo na veje. Skozi ločje plavajo jadrnice. Sklonjena sem ob jamboru in skladam zamrznjene kaplje v košaro. Sem nabiralka ledenih kristalov na valoviti pokrajini mlečnega morja. Med potepuškimi snežinkami krmarim svoj čoln iz vodne pene, skozi prste se mi prepredajo ledene korenine in mrtvičijo roke. Glasba trešči v prezeblo žvenketanje in zvenenje, ki s pomnjenjem not zamira v iskanju privolitev za igro prstanov. Bledikasto nebo vpleta kragulje v nemirne kroge biserovine. Šopi belega trsja med tropom severnih jelenov ledenijo kakor bele lilije v bolnem jezeru. Nikoli več ne bom slišala tega jokajočega glasu vetra. Luč z belim obrazom vstopa v melanholični škrlat, ki se umika vase za spolzkimi arabeskami oken s steklenimi očmi. Slutim usode živali, ki jim beli zobje v ustih šklepetajo kot majavi vozovi. Grizejo kamen in grebejo po mahu. Po ledeni ploskvi iščejo, če je na njej kaj berljivih sledi. V polsnu se zaziblje zlomljena misel, zapodijo se govoreče črke po ledu in spoji se mistični in metafizični mrak v samoto krogov na prstih, ki varujejo smeri vetrov. Zahrepenim v naletih upanja. www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net