Čas teče enakomerno
in polni struge sanj in upanj
in polni struge življenj
Brezkončen
z ničemer omejen
Vsak njegov trenutek...z ljubeznijo blagoslovljen
ker le ljubezen lahko izpolni trenutek vsak bivanja...
In potem se zgodi
da v vsakem trenutku začutiš prisotnost
in začneš dogodke sestavljati v mozaik
in ti majhni delčki mozaika zbudijo slutnjo
...slutnjo obličja
ki v času postaja jasnejša
In prebudi se čutenje
in upanje da je res
da je tako
In v noči v polsnu-me val sreče preplavi
me nežno...neskončno močno prevzame
kajti obličje iz mozaika...je obličje Ljubezni
tiste ki jo v življenju iščem nenehno...
in z njim pride spoznanje
da je Ona nenehno tu v meni in z mano
od večnosti v večnost...trenutke vse
ki jo sestavljajo in polnijo...
Trenutki...trenutki kot ta...čudoviti
pridejo in izginejo v megli
Ljubezen...Tvoja ljubezen ostane
vsa čudovita v vsakem od nas živi...
Čas teče enakomerno
