Morje...
tolikokrat se sprehajam po tvojih obalah
Tvoje valovanje umirja da si spočijem
daješ mi sanje in neskončno upanje
Ljubljeno morje...
Zrak ki ga diham prežemaš s hrepenenjem
neskončnim upanjem
in z vonjem soli
Umivaš misli in v svoje globine odnašaš strah
in ga spreminjaš ponovno v Ljubezen
Morje...
valoviš in vedno znova postajaš eno s Soncem
z vso Njegovo žarkostjo in svetlobo
V Tebi dobiva navdih in se rojeva vera...
Čudovito morje...
in vendar si tako zelo skrivnostno
globoko in nedoumeto v svoji neizmerno močni Ljubezni
kajti v Tvojem naročju je uteha
Si Vse... Večnost si ki prihaja...
Morje...
