Če bi imela Čas, moj dragi,
le zate bi sreče čas vrnila.
Z obraza bi ti gubice in solze sled izmila,
uro nastavila na čas, kjer samo zate ne bi bila.
Če bi imela Moč, moj dragi,
zate bi vse mostove še enkrat zgradila.
Zate bi vsako jutro znova pesem mrtvih ptic vrnila.
Skale in kamenje na poti bi zate pretopila.
Če Sonce bi bila, moj dragi,
na vsako tvojo pot bi samo zate posijala.
S toplimi žarki sence z obraza bi pregnala.
Prižgala zvezde bi zvečer in luna zate bi sijala.
A nisem Sonce, nimam Časa, ne Moči.
Tudi zame čas, kot blisk, hitro mineva,
tudi zame so kamnite vse poti
in v mojo dušo sneg potiho naletava ...
Če bi imela Čas, moj dragi,
