Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija-Pesem-Lunin-Kovac-Zvezde

Lunin kovač torek, 24. februar 2009 @ 15:00 CET Uporabnik: Tatjana Malec Na luni stoji kovač, ki ne odneha s kladivi štancati naših značajev. Včasih zadržuje dih, včasih smeh, ko strmimo v višino zvezd in s pogledom dosežemo samote razdalj, ki odštevajo čas bitju ure izgubljenemu srcu v tujstvu. S spomni na sence nožev na pregibu, kjer se srečujeta um in sreča, je vgrajena zakovica, da bi zadrževala čas premislekov in zaustavila to noro drvenje. Zjutraj, ko zapoje petelin, vstaja sončni kralj in luna odhaja. Konča svojo naporno pot noči. Nobene razlike ni. Prej nas je luna vlačila o seboj po vzhodnih stepah, sedaj pa nas vlači po aligatorskih lužah. Za nas se je spremenilo le to, da smo iz enoumja prešli v puščavo duha in sledimo svoji izžejani grbi. Pred seboj nimamo več niti čistega prostora, da bi se čreda napasla, da bi si ude iztegnili po travniku, izstopili iz stanja vznesenosti, se opredelili zase in obrali koruzo na svoji zapuščeni njivi. www.tatjana-malec.si Komentarji (5) www.pozitivke.net