Nekje iz daljave jo čutim,
kot vroč ogenj, plamen strasti,
hladen veter ki prebudi zavest,
iz nič ustvari vihar ljubezni
nežne besede iz duše, srca,
oči kot dvoje svetlikajočih zvezd,
modro lesketajočih podnevi,
vabljivih, strasti polnih.
Modra gladina morja iz daljave,
ter lahkotni valovi jo božajo,
njeni lasje, krasi jih sončni žarek,
njen glas prinaša valovanje,
veter odmev njenega smeljaja,
lepota sončnega zahoda obraz,
v rojstvo noči, dotik rok, teles,
eno samo melodijo nežnosti.
V njenem objemu sem nemočan,
se ves prepuščam čustvom,
ko sem kot v sanjah brez moči,
poln strasti čutim da lebdim,
plavam z njo nad oblaki,
med zvezdami, prekrita s poljubi,
prijetno utrujena, obmirujeva,
da naju prebudi jutranja zarja.
Nekje iz daljave jo čutim,
