Krik pozabljene duše

petek, 8. julij 2011 @ 12:21 CEST

Povsod samo asfalt in beton
in ljudje, ki prihajajo in odhajajo
in se nikoli ne ustavijo.

Povsod so hiše,
avtomobili pred njimi,
gugalnice na tratah samevajo.

Povsod so hiše
in asfalt in beton in ljudje z mrkimi obrazi.
Nikjer otroškega vrišča,
dvorišča tiha kot pokopališča.

Slišim vrane, te male črne pošasti vreščijo,
da bolijo ušesa in slišim sireno nekje v daljavi,
povsod je megla…

Tonem v sivino in zebe me.
Tresem se od mraza.
Zobje šklepetajo in roke grabijo odejo.

Pogrezam se nekam v neskončnost,
v brezno brez dna, v pozabo.
že dolgo…dolgo…preveč dolgo.

Odhajam v pozabo…
Jaz, nihče…od nikjer.
Jaz…od nikogar in za nikogar.

Jeanne

11 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija-Pesem-Krik-Pozabljene-Duse