Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija-Pesem-Krik-Pozabljene-Duse

Krik pozabljene duše petek, 8. julij 2011 @ 12:21 CEST Uporabnik: Sonce Povsod samo asfalt in beton in ljudje, ki prihajajo in odhajajo in se nikoli ne ustavijo. Povsod so hiše, avtomobili pred njimi, gugalnice na tratah samevajo. Povsod so hiše in asfalt in beton in ljudje z mrkimi obrazi. Nikjer otroškega vrišča, dvorišča tiha kot pokopališča. Slišim vrane, te male črne pošasti vreščijo, da bolijo ušesa in slišim sireno nekje v daljavi, povsod je megla… Tonem v sivino in zebe me. Tresem se od mraza. Zobje šklepetajo in roke grabijo odejo. Pogrezam se nekam v neskončnost, v brezno brez dna, v pozabo. že dolgo…dolgo…preveč dolgo. Odhajam v pozabo… Jaz, nihče…od nikjer. Jaz…od nikogar in za nikogar. Jeanne Komentarji (11) www.pozitivke.net