Ob kavi po jutranji zarji,
morda bi nama bolj prijala,
pridružila bi se klepetu
ob sončnem popoldnevu pomladi,
ki prvo cvetje na jasi ga je okrasilo.
Pridružila bi se na sprehodu v gozd,
kjer narava se prebuja, prepevajo ptice,
kjer sončni žarki napolnijo notranjost,
da lahko zadihaš s polnimi pljuči,
petje ptic se spremeni v zvok harfe.
Takrat začutila bova lepoto življenja,
tistega, ki naju obdaja na trati, v gozdu,
na stezicah, ki vodijo na obronke gozdov,
stezice minulega, današnjega, jutrišnjega dne,
stezic in poti v neznan lep cilj druženja.
Ob kavi po jutranji zarji,
