Nocoj gre luna sama spat,
tja pod mojo odejo.
Tam skrila sem svoje pesmi, pomlad,
in tisto mogočno galejo.
Vanjo sem skrila vsa čuda stvari,
svoja čustva in druge reči.
Velik zaklad je, za moje moči,
velik za vse moje poti.
Bom z barko preplula
vsa morja solza,
v jadra bom veter lovila.
Bom šla mimo srca in vsega,
kar nekoč bom potopila.
Nocoj gre luna sama spat,
