Vse je novo, vse drugače ta čas, a vendar znano.
Še sonce greje drugače, svetlejše je in bolj toplo.
Drugačni so ljudje, občutki lepši,
lice nasmejano, pogled svetlejši, vse je bolj vedro.
Je kriva pomlad ali nova vlada,
prebujena narava ali naša nada,
da nas v lepši jutri pripelje,
odpihne težave, uresniči vse želje.
Po dolgi zimi in breznu teme,
se prileže sonce in zeleno polje,
ptičje petje prekinja tišino,
čakamo črička s svojo violino.
Ljudje smo siti praznih obljub,
ki jih trosijo ljudje brez občutka za nas,
siti smo zategovanja pasu,
siti prevar, laži in lepih fraz.
Narava ne laže, le preizkuša nas.
Za vsakim dežjem sonce posije,
sleherna pomlad prežene mraz
in pisano cvetje vedno znova razvedri obraz.
Kaj, če bi njej sledili tudi ljudje.
Pustili prazne obljube in cilje uresničevali le.
Kaj, če bi spoštovali vse,
kar pomembnega sprejeto in dogovorjeno je.
Tako bi krizi lahko rekli zima,
pride in mine, ko spremeni se klima.
Zanjo dobro poznamo zdravila,
zato ni vrag…enkrat bo že minila.
Vse je novo, vse drugače ta čas, a vendar znano.
