|
Smrt in življenje
sta v meni,
dve neponovljivi podobi
brez obrazov.
Nikoli
ne gledaš jasnih oči,
tu je vedno
- prav vedno -
tema,
vsak hip
prinaša slutnjo,
trepet zraka
nekaj pomeni
in moje telo
drhti
v pričakovanju življenja.
Nekoč
se bo skrčilo
in postalo majhno
in potem nič,
ker nihče
- boga ni -
ne more
ubiti smrti.
Samo ona ve nekaj
- čisto majhna reč -
česar drugi
ne morejo odkriti.
Dva sovražnika
v mojem telesu.
Ne morem ljubiti
smrti.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija-Pesem-Dve-Podobi-Smrt-Zivljenje
Domov |
|
Powered By GeekLog |