Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Poezija-Pesem-Dva-Cekina-Spomini-Brata

Dva cekina sreda, 2. november 2016 @ 18:07 CET Uporabnik: Bardske strune Živela sta dva cekina, dva brata. Bila sta sirote, brez dobrih staršev. Imela sta težko otroštvo. Prvi se je zataknil v spomine. Kjerkoli je pričel blesteti, so se sčasoma pojavile težave. Ko jih je bilo preveč, je iskal pomoč pri drugih ljudeh. Tako je pogosto iskal in dobival občutek, da je ljubljen. A sanje so se mu odmikale. Namesto, da bi živel svoje sanje, je na svoj način iskal ljubezen. Bogastvo se mu je izmikalo. Kljub temu, da je bil cekin, se tega ni prav zavedal. Drugi cekin se je spomnil, da se ljudje pač razvijajo, tako, kot vse na tem svetu… Starši pri tem pač niso izjema. Res je, da ni imel srečnega otroštva. Res je, da ni imel dobrih staršev. A vedel je, da se lahko razvije v to, kar hoče biti, imeti, postati. Poiskal si je dober zgled. Nekoga, ki se je od pastirja razvil v graščaka, ki se je ljubil in ljubezen dajal. Ta drugi cekin je ravnal enako. Ljubil je sebe in ljubezen je dajal. Počel je stvari, ki so ga radostile. Če je kdaj moral delati kaj drugega, je v svoje delo vložil ljubezen in pojavila se je radost. V vse je vlagal sebe in se množil, množil, množil. Če se je kdaj slučajno spomnil otroštva, si je razložil, da je imel tudi v tem srečo, da se je spomnil, da se lahko razvije v to, kar hoče biti, imeti, postati. To je izbral. In tako je tudi deloval. Dan za dnem, leto za letom. V deževnem dnevu je videl mavrico, v prazni vreči je videl prostor za obilje. Življenje je razglasil za svoj praznik v njem je užival. In postal je kralj. Z bogatim kraljestvom in s srečno družino. Povabil je brata cekina v goste in mu razkril svoj model. Tako je postal bratov zgled, tudi prvi cekin je izbral tako možnost: Ljubil je sebe in ljubezen je dajal. Nikoli več je ni iskal! Počel je stvari, ki so ga radostile. Če je kdaj moral delati kaj drugega, je v svoje delo vložil ljubezen in pojavila se je radost. V vse je vlagal sebe in se množil, množil, množil. Če se je kdaj slučajno spomnil otroštva, si je razložil, da je imel tudi v tem srečo, da se je spomnil, da se lahko razvije v to, kar hoče biti, imeti, postati. To je izbral. In tako je tudi deloval. Dan za dnem, leto za letom. V deževnem dnevu je videl mavrico, v prazni vreči je videl prostor za obilje. Življenje je razglasil za svoj praznik v njem je užival. In postal je kralj. Z bogatim kraljestvom in s srečno družino. Komentarji (0) www.pozitivke.net