Pozabljena in zapuščena klet,
vlažna, z vonjem po trohnobi.
Pajčevina je zastrla okno.
Pozabljena in zapuščena klet,
nekaj v njej mora umreti.
Odprla sem kletno omaro.
Iz nje je padel okostnjak.
Umazan, siv skelet,
poln smrdljivih zajedalcev.
Družinska skrivnost,
hranjena s strahom,
zavita v smrdljiv sram.
Ostudno.
Kot bedno trpinčenje
žensk in otrok.
Nasilnik, ki mlati,
kot pobesnel bik.
Pobira krvavi davek
svojega zla.
Zlovešče južine
zabeli s pretnjo.
Kaj bo,
če bi to kdo izvedel.
Odvlekla sem okostnjaka na prosto,
odsekala sem mu lobanjo.
V njej sem zakurila ogenj
in nadenj nasula kosti.
Ostal je le kupček pepela.
Ne v grob,
razsula sem ga na prostem.
Družinska skrivnost je umrla,
obelodanjena je in sežgana.
Z njo sta umrla njena čuvarja,
zlovešč strah in ostuden sram.
Umrlo je, kar je moralo umreti.
Klet je počiščena, zračna.
Pozabljena in zapuščena klet,
