Nenehno se obremenjuješ
s telesom v katerem domuješ
režeš dušo, srce krvavi
rane neznosne zadajaš si.
A šele takrat oseba opazi
ko sama v temi se plazi
da ni važna barva oči
slika sama blagoslov se zdi.
Ni važna barva kože, ton glasu
si močnejšega ali vitkejšega stasu
vse to je le dodatek, nepomemben podatek
ko v mojo bližino prihajaš
s svojo notranjostjo se izdajaš.
Ta je tista, ki daje vame učinek
lahko je rana, lahko je počitek
lahko me dvigne, lahko me spusti
lahko me močnejšega naredi.
Lepota spreminja obliko
daje drugačno sliko
tvoja duša daje svetlobo
daje tisto pravo podobo
to kar sem, to kar si
duša, ki v telesu živi.
Nenehno se obremenjuješ
