Kot vsako leto do Božiča,
je čas odpuščanj, spreobrnitve,
ko si pogledamo v dušo,
sklenemo postati drugačni...
Ob prižiganju svečke,
morda ob molitvi v cerkvi,
želimo odpustiti, se spraviti,
pozabiti na stare prepire, zamere.
Toda za to sta potrebna dva,
prizadet in tisti ki je prizadel...
da se spremeni v sočloveka,
postane spet spoštovan.
Tisti sosed, ki rad nagaja,
delovodja, ki priganja k delu,
oblast, ki preprostih ne razume,
se ne zna postaviti v njihov biti...
Pa saj imamo prižgano prvo svečko.
Časa je dovolj za vse nas,
da si med seboj začnemo deliti dobro,
da tega ne pozabimo ko stopimo iz
Božjega hrama kljub obljubi ob molitvi...
Saj ne pričakujemo nebes na zemlji,
enakih darov za vse, zlata.
le tisto kar nam pripada, gre,
ko še razmišljamo z zdravo,
kmečko pametjo kar nam je dano.
Kot vsako leto do Božiča,
