Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Podzavest-Medsebojno-Nerzumevanje

Končati razmerje – in preživeti ponedeljek, 14. december 2009 @ 05:01 CET Uporabnik: Sonce Piše: Neža Žigon v novi Vivi www.viva.si NA RAZPOTJU Eden od najbolj zapletenih vidikov našega življenja so partnerski odnosi. Še posebno dolgoročni, kot je denimo zakonska zveza. In ena od najtežjih stvari, s katerimi se mnogi spopademo, je konec razmerja. Izstopiti s skupne poti s človekom, s katerim smo preživeli veliko časa, s katerim smo delili veliko stvari in čustev ter načrtovali prihodnost – in za katerega nam vendarle ni vseeno –, je odločitev, ki zahteva tehten premislek, in dejanje, za katerega potrebujemo obilo volje, poguma in obzirnosti. Konec partnerske zveze ni nikoli prijeten, ne glede na to, kako se razidemo, čigava je pobuda in kdo se je prej naveličal vztrajati pri nečem, kar je očitno obsojeno na propad. Tudi v primeru še tako "prijateljske" razveze je vsaj eden od partnerjev prizadet. Izgubo vsak od njiju preboleva po svoje: eden – navadno pobudnik – mirno in hitro, drugi počasi in boleče. Veliko je odvisno tudi od tega, zakaj je zveza razpadla in koliko časa je trajala. Včasih partnerja po svoje prebolimo že med trajanjem zveze, vendar zaradi navezanosti ali navade kljub temu vztrajamo z njim. Morda nas v podzavesti razjeda tudi misel, da nam "ni uspelo", da nismo dovolj dobri ali da se morda lahko "popravimo" – čeprav je to v večini primerov le podaljševanje agonije. Stanje razdvojenosti, ko nismo prepričani ne o enem (ali ostati) ne o drugem (ali oditi), je najhujše. Je to, kar imate, dovolj dobro, ali pa morda zamujate druge priložnosti in vas trenutna zveza pri tem le ovira? SPOPAD Z NEIZOGIBNIM Eden od najtežjih delov konca razmerja je začetni šok, podprt z jezo, zmedenostjo in žalostjo. Doživljata ga oba partnerja; tisti, ki zapušča, seveda manj intenzivno kot drugi, toda če je bila partnerska zveza dotlej razmeroma prijetna, je ločitev žalostna za oba. Nenazadnje se življenje zaradi nje hitro in drastično spremeni. Kako dolgo bomo prebolevali partnersko zvezo, je nemogoče napovedati; kratkotrajno utegnemo prebolevati dlje od dolgotrajne. Vse je odvisno od intenzivnosti zveze in vpletenih čustev. Pomembno pa je, da si bolečine, ki jo čutimo, ne razlagamo napačno, kot znak, da smo ravnali narobe in da je zveza razpadla zaradi tega. To je naravni proces okrevanja – tako kot občutek, da smo bolj prizadeti od drugega partnerja, čeprav to morda sploh ne drži. Zagotovo pa je intenzivnost občutkov ob ločitvi odvisna od tega, ali smo tisti, ki zapuščamo, ali pa tisti, ki smo zapuščeni. ČE ZAPUŠČATE … V partnerskem odnosu pogosto vztrajamo iz navade in zaradi strahu pred spremembami. Strah nas je osamljenosti, prizadetosti in neprijetnih situacij. Nočemo prizadeti partnerja, vendar v odnosu vseeno nismo več srečni. Neredko nas je strah odzivov okolice. Kaj bodo rekli drugi? Kako naj živim sam/a? Kako bi to povedal/a otroku? Starši bodo razočarani … Sprašujemo se tudi, ali ni morda skrajno nepošteno zapustiti partnerja – ne vprašamo pa se, ali smo pošteni do sebe, do svojih potreb. Jih razumemo in si dajemo priložnost, da jih tudi zadovoljimo? Pri odločitvi, da zaživite na novo, bodite hitri in odločni; le tako bosta lahko oba čimprej stopila po novi poti, brez nepotrebnega zavlačevanja in zaostrovanja bolečine. Bodite prepričani, da veste, zakaj prekinjate zvezo. Včasih površinski razlog ni pravi razlog. Pobrskajte po sebi in najdite pravega; opazujte situacijo "od zunaj", poskušajte biti nevtralni. Ko se odločite, da odnos zaključite, se zavedajte, da ni neboleče poti in čarobnih besed. Ločitev bo težka in neprijetna in v zvezi s tem ne morete storiti prav nič; izognete se lahko edino najpogostejšim napakam ter s tem olajšate stvar sebi in partnerju, ki ga zapuščate. Predvsem pa vedite: cilj ob prekinjanju razmerja ne more in ne sme biti takojšnje razumevanje. Partner, ki ga zapuščate, razlogov za vašo odločitev najverjetneje ne bo takoj razumel, kar je zaradi šokantne narave "novice" povsem razumljivo. Zato ne pričakujte, da bo le skomignil z rameni, rekel "Okej, razumem",vas poljubil v slovo in vam zaželel vse lepo v življenju. Dajte mu torej priložnost za pogovor; izpeljite pa ga tako, kot bi sami želeli, da bi storil on v nasprotni situaciji. Preden se lotite velikega pogovora, bodite prepričani, da res hočete končati razmerje. Groženj, da boste zapustili partnerja, ne uporabljajte kot orožja, da bi nekaj dosegli, in ne odločajte se v jezi. Pogovor o ločitvi je sebično in žaljivo sprožiti po seksu. To občutljivo temo je tudi neprimerno odpreti na vrhuncu prepira ali takrat, ko partner preživlja težko, naporno obdobje (izpiti, težave v službi …). Pravi trenutek za pogovor je, ko sta oba mirna, saj grožnje in vpitje vse skupaj le še poslabšajo. Določite čas za pogovor. Najbolje je, da ga opravite v živo in brez motečih dejavnikov. Partnerske zveze nikakor ne prekinjajte prek e-pošte ali telefonsko; do človeka, ki bo že tako ali tako ranjen, to ni ne pošteno in ne spoštljivo, Pripravite se na najhujše. Zapuščeni partner se bo odzval s šokom, jezo, nejevero, morda bo postal glasen in nesramen. Kljub temu bodite sočutni, vendar mirni. Povejte mu, da si kljub njegovemu vpitju in razburjanju ne boste premislili, in da boste znova pripravljeni na pogovor, ko se pomiri. Če bo zastavljal vprašanja, odgovarjajte neposredno in iskreno; laži sprožijo dodatne frustracije. Če na vprašanja nočete takoj odgovarjati, mu povejte, da si boste za to vzeli nekaj dni časa, Odkritost boli. Pri navajanju razlogov, zaradi katerih zapuščate partnerja, bodite previdni – povsem izpustiti jih namreč ne boste mogli. Ni vam treba vsakega razčleniti do zadnje podrobnosti; osredotočite se na osnovni problem: "Na ključnih področjih nisva dovolj kompatibilna", "Čutim, da me ne podpiraš na moji poklicni poti, ki je ne želim prekiniti", "Želim si otroka, ti pa ne" … Ne prepirajta se o tem in ne poskušajte se dokazovati – vztrajajte pri svoji odločitvi. Razloge navajajte jasno in spoštljivo do partnerja. Povejte, kaj čutite in kako se počutite, dajte mu vedeti, da razpad zveze ni samo njegova krivda. Povejte, kaj ste se od odnosa naučili, in za kaj ste mu hvaležni. Ne vzbujajte mu občutka, da je kriv za vse. Navedite tudi svoje napake. Do partnerja, ki ga bo novica prizadela, bodite spoštljivi in sočutni, vendar kljub temu ostanite mirni in prisebni. Bodite iskreni; če nečesa ne mislite, tega tudi ne povejte. Vnaprej predvidite vprašanja, o katerih menite, da jih bo partner zastavljal, in pripravite odgovore. Partnerju ne dovolite, da bi v vas vzbujal občutek krivde. Pripravljeni ste storiti nov korak v svojem življenju, ki ga ne vključuje. Do tega imate vso pravico. Ne jemljite vsega osebno. Čustveno prizadeti zlahka postanemo nespametni in izrekamo stvari, ki jih sicer ne bi. Ne bodite presenečeni, če se bo partner obnašal kot majhen otrok in govoril grde stvari. Tega v resnici najbrž ne misli; je zgolj prizadet in potrebuje vašo pozornost. Ne bodite napadalni ali pretirano obrambno nastrojeni. Ne glede na situacijo bodite prijazni. Ko s partnerjem zaključita pogovor, sledi obdobje privajanja na ločeno življenje. Pomembno je, da zdaj že nekdanjemu partnerju ne vzbujamo lažnega upanja, da si bomo premislili. Če smo končali zvezo, moramo biti že veliko prej prepričani, da je to res tisto, kar si želimo. Zaključek odnosa naj bo dokončen, ne pa da si vsakih nekaj tednov premislimo in se tako po nepotrebnem igramo s partnerjevimi čustvi. Lahko smo mu sicer na voljo, če nas bo potreboval, in mu damo vedeti, da nam ni vseeno, vendar vseeno postavimo jasne meje. Sem sodi tudi pravilo: ne skušajta ostati prijatelja. To je namreč lahko zelo naporno, poleg tega vzbuja lažno upanje in podaljšuje agonijo. Če se nekdanjega partnerja bojite pustiti samega, za pomoč prosite sorodnike ali prijatelje. Lahko pa pričakujete tudi povračilni udarec, v prenesenem pomenu seveda. Bolečina, ki jo izkuša partner, je utegne biti tako močna, da razmišlja le o tem, kako bi se maščeval in vas besedno ali čustveno prizadel. V skrajnem primeru – v primeru fizičnih groženj – seveda poiščite pomoč. … IN ČE STE ZAPUŠČENI Tudi če se znajdete na drugi strani – na strani tistega, ki ga partner zapušča, je pomembno, da v glavi naredite preklop. Čim prej, tem bolje. Čeprav je težko. Toda prej ko boste v srcu in mislih nehali negovati zavest o nekdanjem partnerju in o lepih časih, ki sta jih preživela skupaj, prej boste stopili na pot prebolevanja – in novega življenja. Sprijaznite se, da je konec. Preboleti bivšega partnerja je nemogoče, če nenehno razmišljate o njem ali celo fantazirate, da se bo vrnil. Čimprej sprejmite samski status. Prekinite skupne obrede, ne zahajajte na kraje, kamor sta hodila skupaj (v lokale, po poteh, po katerih sta se sprehajala …). Naučite se biti srečni sami s sabo in uživajte svobodo – vsaj začasno, Navadite se biti sam(sk)i. To je morda najtežji korak. Zdelo se vam bo, kot da košček vas manjka; nenadoma ni treba za nikogar skrbeti. Položaj je nov, zmeden in čuden, v vas je občutek nemoči. Ne želite si družbe in četudi ste v družbi prijateljev, ste osamljeni. Simptomi so podobni kot pri odvajanju od drog ali alkohola. Smilite se sami sebi in si želite, da bi bilo spet vse po starem. Toda ko ta faza mine, se spet začnite družiti z ljudmi in na novo zastavite svojo prihodnost. Ne smilite se sami sebi. Res je, nenadoma niste več tako ljubljeni in v središču pozornosti, marveč prepuščeni sami sebi. Prepričani ste, da doživljate najbolj travmatično obdobje življenja – to je nemara celo res. Toda bolj ko boste objokovali sedanjost, težje boste zakorakali v prihodnost. Razmišljanje o tem, kako zelo smo prizadeti, bolečino le še okrepi. Ohranite lepe spomine. Ne glede na to, kako se je zveza končala, ne vrzite v koš fotografij in drugih oprijemljivih spominov, saj vam bo pozneje, ko bo najhuje za vami, žal. Nekoč boste radi obujali spomine na skupne čase. Izražajte čustva, ki vas prevevajo ob izgubi. Pomembno je, da prepoznamo, kaj čutimo, da vemo, da nas to boli, nato pa to spustimo od sebe. Zato jočite, vpijte in se jezite, nikakor pa ne potlačite bolečine, saj bo tako le še slabše. Izpovejte se prijateljem, staršem, ljudem, ki vas imajo radi in ki jim zaupate. Obudite družabno življenje, čeprav bi sprva najraje ostali doma in žalovali. V družbi boste uspešno pregnali čas in misli na nekdanjega partnerja. Seveda pa druženje ne sme biti razlog za to, da bi izgubo utapljali v alkoholu. Učinek, ki ga boste s tem dosegli, bo najverjetneje prav nasproten od želenega, V celoti izkusite bolečino in se ji ne izogibajte. Pregovor, ki pravi, da to, čemur se upirate, vztraja, v tem primeru še kako drži! Osredotočite se na koristi, ki vam jih prinaša novi položaj. Imeli boste več časa, svobode, neodvisnosti. Sami boste lahko razporejali čas, konflikti bodo postali preteklost, življenje bo mirnejše, bolj jasno in tekoče. Se še spomnite, kako prijetno je popoldne oditi v mesto na pijačo, zvečer v kino in ne načrtovati jutrišnjega dne, pač pa se vsaj včasih prepustiti spontanosti trenutka? Ne iščite stikov z bivšim partnerjem. Ko bo prvo razočaranje mimo, se utegne priplaziti skušnjava, da bi znova stopili v stik z nekdanjim partnerjem. Toda dokler ga zares ne prebolite, je takšna odločitev napačna. Kaj hitro vas utegnejo znova prevzeti čustva in vam zamegliti razum. Kadar vas popade skušnjava, se raje spomnite na razloge, zaradi katerih sta se razšla. Zagotovo se odtlej niso pomembno spremenili. Če ga kličete, da bi omilili bolečino, se z vsakim klicem znova vrnete na začetek prebolevanja in agonijo le še podaljšujete. Skrbite zase. Spoštujte se, cenite svoje telo, dušo in značaj, krepite svoje dobre lastnosti in ohranjajte samozavest. To še posebno velja takrat, ko vam je najhuje. Če se boste bolje počutili, spremenite življenjski slog ali videz. Začnite uresničevati skrite želje, lotite se novih konjičkov, počnite vse, s čimer boste pregnali negativne misli. Pustite času čas. Rek, da čas celi rane, drži tudi pri prebolevanju partnerja. Zato ne prehitevajte in pustite, da čas dela za vas. Ne hitite v novo zvezo samo zato, ker ste težko sami in ker bi radi odgnali malodušje, ampak si raje vzemite čas zase. Privoščite si … sebe. Zavedajte se: bolje je biti sam kot v nesrečni zvezi. In če boste hiteli v novo razmerje, zagotovo ne boste zacelili starih ran. Potrebujete čas, da se umirite in razmislite o prihodnosti, se "očistite" preteklih bremen. Šele potem boste pripravljeni na novo razmerje. Nenazadnje tudi do novega partnerja ni pošteno, da v zvezo vstopate obremenjeni s preteklostjo in čustveno razdvojeni. NE OBUPAJTE Tudi ko boste prepričani, da ste nekdanjega partnerja in stare čase že zdavnaj preboleli, se utegne zgoditi, da vas bo nenadoma znova zalil val čustev. Spraševali se boste, ali je z vami kaj narobe. Ni. To je normalen del procesa prebolevanja, primerljiv z valovanjem morja. Valovi so sčasoma vse neenakomernejši in vse šibkejši. Plima sčasoma popusti. Sčasoma boste lahko trezno presodili, kaj je v vašem življenju resnično pomembno in spremenili seznam najpomembnejših lastnosti, ki jih pričakujete od bodočega partnerja/partnerjev. Vsak odnos vam ponudi več informacij o tem, kar želite in kar si zaslužite. Zato na ločitev, namesto kot na frustracijo, glejte kot na priložnost za spremembo življenjske smeri, v katero ste bili namenjeni in od katere boste imeli koristi. Bodite pripravljeni na spremembe in na osebno rast, konec zveze pa vzemite kot spoznanje, da partner pač ni bil pravi za vas. Tisti, ki je, še vedno čaka na vas. Kdo ve … morda pa ga že poznate? Neža Žigon Kako dolgo bomo prebolevali partnersko zvezo, je nemogoče napovedati. Vse je odvisno od intenzivnosti zveze in vpletenih čustev. Ko se odločite, da odnos zaključite, se zavedajte, da ni neboleče poti in čarobnih besed. Na ločitev, namesto kot na frustracijo, glejte kot na priložnost za spremembo življenjske smeri, v katero ste bili namenjeni in od katere boste imeli koristi. Prepoznati moramo, kaj čutimo, da vemo, da nas to boli, nato pa to spustimo od sebe. PET FAZ ŽALOVANJA 1. Zanikanje Naravni obrambni način telesa deluje tako, da nas brani pred stresnimi situacijami. Zato morda nadaljujemo svoje življenje, kot da se ni nič zgodilo, opravljamo vsakdanje opravke tako kot prej in se le megleno zavedamo tega, kar se je zgodilo. Popolnoma naravno je, da pričakujemo, da bo bivši partner vsak čas poklical ali se prikazal in bo ta neprijetna situacija pojasnjena kot en sam velik nesporazum. 2. Jeza To je začetek srčne bolečine. Dovolimo jezi, da izbruhne. V tej fazi premlevamo dogodke iz propadle zveze – vsako podrobnost in vsako nepomembno besedico. Verjetno smo jezni tudi nase, ker smo se zapletli s človekom, kakršen je bivši partner. 3. Pogajanje V tej fazi premlevamo preteklost, le da se tokrat spominjamo samo lepih trenutkov, ki jih še dodatno olepšujemo, slabe pa si prikazujemo kot ne tako slabe. V tej fazi lahko začnemo načrtovati, kako dobiti partnerja nazaj, ne glede na to, kakšno ceno bi morali za to plačati. 4. Depresija To je najbolj boleča faza žalovanja, ko vse prejšnje dosežejo dno. Dvomimo o svoji prihodnosti in sreči ter se dokončno zavemo konca partnerske zveze. Občutki izgube in žalosti so najintenzivnejši. 5. Sprejemanje Proces žalovanja se sklene, sčasoma zaživimo na novo. Zaradi boja proti žalosti lahko katera od naštetih faz traja dlje časa. Pomembno je, da si ne postavljamo časovnih omejitev. Telo in duša bosta vedela, kdaj je čas, da odrinemo naprej; če se silimo v nekaj, na kar nismo pripravljeni, utegnemo položaj le še poslabšati. Če niste prepričani v trdnost vajine zveze, si pošteno odgovorite na naslednja vprašanja: Ali lahko v odnosu izpolnjujete svoje želje? Ali imata s partnerjem skupne cilje in jih dosegata? Delita enak ali vsaj podoben pogled na prihodnost? Ali vas partner sprejema takšne, kot ste? Ali lahko skupaj rešujeta spore? Ali se v odnosu na splošno dobro počutite? Ali je vajino sporazumevanje pogosto in dobro? Ali imate iskreno radi partnerja in se vam zdi, da velja tudi nasprotno? Vas partner še vedno seksualno privlači? Ali so vaše čustvene potrebe zadovoljene? Ali sta s partnerjem dovolj časa prebijeta skupaj? Ali vajina zveza ne pozna telesne, duševne, čustvene ali besedne zlorabe? Ali so čustva do partnerja še vedno pristna in/ali dovolj močna? Se s partnerjem spoštujeta kot osebnosti, kot posameznika? Ali se skupaj zabavata? Ali ste svoje temeljne vrednote, prepričanja in cilje spremenili, da bi se prilagodili partnerju – v upanju, da odnos ne bo več problematičen? Ali ste v upanju, da boste partnerju bolj ugajali, pomembno spremenili svoj videz? Ali se v vas razrašča občutek osamljenosti? Ali ste pretrgali ali zelo omejili svoje družabno življenje in stike s prijatelji? Če ste na večino vprašanj odgovorili z ne, na zadnja štiri pa z da, je nastopil čas za razmislek. Kako se sporazumevati s partnerjem, ki mu sporočate, da je konec? - Ne glede na njegove odzive bodite razumevajoči. - Povejte mu, da vam je žal, da se ni izšlo. - Bodite pripravljeni na vprašanja. - Izogibajte se intimnim telesnim stikom. - Bodite samozavestni, četudi v odnosu niste bili. - Ne vzbujajte vtisa, da še vedno obstaja možnost za spravo. Izogibajte se stavkom, kot so: "Morda se lahko še kaj srečava", "Del mene te še naprej ljubi", "Nikoli nisem nikogar ljubil/a tako kot tebe", "Daj mi še nekaj časa za razmislek", "Lahko ostaneva prijatelja" … Socialno gledano konec razmerja povezujemo z neuspehom. Tako zavesti dajemo vtis o svoji nesposobnosti, da bi zadržali partnerja. Toda konec razmerja ni neuspeh, pač pa zgolj konec nekega življenjskega obdobja, situacije, iz katere smo se nečesa naučili. Ena od največjih napak pri zaključevanju razmerja je dopuščanje možnosti vedno novega "umiranja". Ko spoznate, da se pogovor vrti v začaranem krogu in da so možnosti, da se razmerje konča mirno, čedalje manjše, čeprav ste svoje sklepe že podali, čimprej zaključite agonijo. Viri: http://www.pozitivke.net/article.php/KakoPreboletiKonecRazmerja http://www.geocities.com/afrogirl16fun/afro8.htm http://www.kofetek.com/content/view/1015/271/ http://www.lepa.si/forum/archive/index.php?t-8924.html http://www.asktheinternettherapist.com/counselingarchive-end-of-a-relationship.asp http://www.wikihow.com/End-a-Relationship http://thinksimplenow.com/relationships/how-to-end-a-relationship/ http://www.therelationshipgym.com/how_to_end_a_relationship_couples.htm http://www.stevepavlina.com/blog/2005/08/how-to-decide-when-to-end-a-long-term-relationship/ http://mentalhealth.about.com/cs/familyresources/a/blytrelshp303.htm http://www.bandersnatch.com/inner9.htm http://www.edubook.com/how-to-end-a-relationship/5318/ http://www.qondio.com/how-to-end-a-relationship-advice-to-people-who-want-to-break-up http://hubpages.com/hub/How-To-End-A-Relationship-Properly http://www.wikihow.com/Break-Up http://lovesagame.com/how-to-break-up-with-somebody-in-7-steps Komentarji (0) www.pozitivke.net