„Najbolje bi bilo, da bi vsi postali vegetarijanci“. To je priporočilo vodje Agencije Združenih narodov za podnebne spremembe, Yva de Boerja, ki je v Nemčiji prisostvoval pogovorom o podnebju pod okriljem Združenih narodov. S tem se je med drugim odzval na kritiko, da so ukrepi za boj proti podnebnim spremembam deloma odgovorni za porast cen hrane in energije.
Za pridobivanje biogoriv, s katerimi nadomeščamo motorni bencin in s tem zmanjšujemo emisije CO2, se, na primer, uporabljajo kmetijski pridelki, sicer namenjeni prehrani.
Tudi predsednik Evropske agencije za varno hrano se sprašuje, ali ni morda „moralno in etično oporečno“ z žitaricami hraniti živali, medtem ko mnogi ljudje stradajo. V pogovoru za časopis Times je utemeljeval, da je čas, da EU ukine prepoved uporabe živalskih ostankov za prehranjevanje prašičev in piščancev. Ukinitev prepovedi bi omogočila, da bi žitarice namenili milijonom stradajočih.
V društvu seveda tega ne podpiramo, zanimivo pa je to, da tudi politiki vedno bolj ugotavljajo kako potratno in nerentabilno je krmiti živali za meso. Organizacija Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano, ki je gostila vrh v Rimu, o katerem se je zelo veliko govorilo in pisalo, pa opozarja na možnost svetovne katastrofe, do katere bo prišlo, če hrana ne bo dosegla tistih delov sveta, ki jo najbolj potrebujejo.
Vzpodbudno je, da tudi nekateri najbolj odgovorni politiki spoznavajo uničujoče posledice živinoreje, ki je eden izmed glavnih krivcev za lakoto v tretjem svetu. Poglejmo zakaj: Na določeni površini zemlje, ki služi za krmo živali, z mesom teh živali nahranimo deset ljudi, če bi bila zasejana npr. z grahom, prosom, lečo, ajdo ali ječmenom, namenjeno za hrano ljudi, pa nahranimo sto ljudi.
Torej brez mesne produkcije bi človeštvo imelo dovolj hrane tudi brez uporabe pesticidov. Več kot 50% vsega žita se porabi za krmo živali, tretjina afriškega pridelka arašidov, ki je bogat z beljakovinami, je namenjenega krmi zahodnoevropske živine in perutnine.
Za pridelavo 1 kg žita potrebujemo 60 litrov vode za 1 kg mesa pa 2500 do 6000 litrov vode. Izračunano in dokazano je, da bi se dodatno lahko prehranilo 100 milijonov ljudi, če bi se poraba mesa v industrijskih deželah zmanjšala samo za 10 %.
Dejstvo je, da je na svetu okoli milijarda ljudi kronično lačnih, med njimi je kakšna polovica otrok. Več deset tisoč ljudi, med njimi tudi veliko otrok, celo dnevno umre zaradi lakote. Vsak človek, ki postane vegetarijanec, pomaga pri zmanjševanju lakote v svetu.
Stanko Valpatič, predsednik
Združenje za razvoj miroljubnega kmetijstva
Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva
Telefon: 03/5763-303, GSM: 031/499-756
Transakcijski račun: SI56 0600 0097 9190661
„Najbolje bi bilo, da bi vsi postali vegetarijanci“. To je priporočilo vodje Agencije Združenih narodov za podnebne spremembe, Yva de Boerja, ki je v Nemčiji prisostvoval pogovorom o podnebju pod okriljem Združenih narodov. S tem se je med drugim odzval na kritiko, da so ukrepi za boj proti podnebnim spremembam deloma odgovorni za porast cen hrane in energije. 
