Kolikor ljudi, toliko potreb in želja po počitku, spremembi, in kolikor teh, toliko načinov preživljanja zasluženega prostega časa, tako imenovanih počitnic. Ko jih željno pričakujemo in načrtujemo, redkokdaj razmišljamo dlje od nosa, od svojih osebnih potreb; navadno skočimo na glavo v vodo, ne da bi se zavedali, da je treba tudi na počitnicah poleg svojih želja in pričakovanj upoštevati tudi potrebe tistih, s katerimi jih bomo skupaj preživljali, svojih partnerjev, otrok, sorodnikov ali prijateljev. Marsikdaj se šele po večletnih (slabih) izkušnjah zavemo, da so tudi počitnice - kot še marsikaj v življenju - umetnost kompromisa.
Zagotovo pomnite kakšno počitniško polomijo - posledico tega, da niste dovolj razmislili, v kaj se podajate in s kom. Na letovanje ste odšli skupaj z družino, s katero se veliko družite in tudi dobro razumete. Na dopustu, na primer v skupnem apartmaju, pa ugotovite, da imate povsem nasprotne si življenjske navade. Vi ste vajeni razgibanih počitnic, zgodaj vstajate in raziskujete naravo, okolico, vaši prijatelji pa so počitniški lenivci; še do bližnje plaže jim je kdaj predaleč. Da ne omenjamo nesporazumov v skupni kuhinji; gospodinji sta se sporekli že ob razporejanju posode v omarah, skupni obedi pa so bili ali medsebojno tekmovanje ali tiha gladovna stavka.
Počitnice so tisto, kar iz njih znamo narediti, ustvariti. Na primer družinske: lahko so priložnost za poležavanje ter individualno zabavo članov na račun matere, ki se tudi v tem času ne more otresti svoje gospodinjske in skrbniške vloge; lahko pa so skupna izkušnja doživljanja novega ali že znanega koščka sveta in sproščeno razvedrilo po celoletnem intenzivnem delu in šolanju. Takšne so prava priložnost za pogovore in medsebojno zbliževanje, ne samo med partnerjema, ampak tudi z našimi, danes vse prehitro odraščajočimi otroci.
Seveda so počitnice tudi možnost srečevanja in doživljanja drugih ljudi. V istem času in na omejenem prostoru je komunikacija prejkone nujna. Saj ni obvezna, vendar jo je dobro vzeti kot možnost, da treniramo odnose navzven in tiste lastnosti, za katere med letom nimamo časa: strpnost in spoštovanje. Ko se je žena nekoč spraševala, kako živeti jogo v vsakdanjem življenju, ji je modri človek dejal, da so za zahodnjaka najboljši joga odnosi. Način preživljanja počitnic je zanesljivo izraz našega stanja duha. Ko se odločamo kako, kam in s kom, se je popolnoma neumestno primerjati z drugimi ali zgledovati po komerkoli. Pomembno je samo to, kar v določenem trenutku potrebujemo, kot posameznik ali družina. Ali drugače povedano: pomembno je znati se poslušati in slišati sebe ter najti prostor pod soncem, kjer to lahko počnemo zdržema in kar naprej tisti skromno odmerjeni čas.
Včeraj mi je moj najmlajši, potem ko smo deset dni aktivno počivali na majhnem, za urbane ljudi razmeroma divjem otočku, rekel, da bi bil najbolj srečen, da bi tako živeli do konca svojega življenja. Zamislil sem se nad njegovo željo, potem pa si zadovoljno čestital, da smo našli svoj počitniški modus vivendi. Tudi jaz in žena neskončno ljubiva ta ritem, morje, vonjave in zvoke - ter dejstvo, da se na tem otoku ne dogaja nič. Razen življenja.
Dušan Rogelj www.vecer.si
Kolikor ljudi, toliko potreb in želja po počitku, spremembi, in kolikor teh, toliko načinov preživljanja zasluženega prostega časa, tako imenovanih počitnic. Ko jih željno pričakujemo in načrtujemo, redkokdaj razmišljamo dlje od nosa, od svojih osebnih potreb; navadno skočimo na glavo v vodo, ne da bi se zavedali, da je treba tudi na počitnicah poleg svojih želja in pričakovanj upoštevati tudi potrebe tistih, s katerimi jih bomo skupaj preživljali, svojih partnerjev, otrok, sorodnikov ali prijateljev. Marsikdaj se šele po večletnih (slabih) izkušnjah zavemo, da so tudi počitnice - kot še marsikaj v življenju - umetnost kompromisa.
