Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Plecnikova-Hisa-Skrivnosti




Plečnikova hiša v Trnovem – odkrivanje skrivnosti Plečnika

četrtek, 14. marec 2019 @ 05:02 CET

Uporabnik: Pozitivke

V letu Gospodovem 2019 spisal Aurigo

Naj ponovim zgodbo, nekoč me je znanka povprašala, kaj je Plečnik vedel o zmajevih črtah. Odgovor je bil v mojem stilu malce grob, na pregovorni slovenski način: "Saj nisem z njim krave pasel." Ta moj odgovor je bil povsem točen, pravilen. Ob obisku njegove hiše v Trnovem v Ljubljani, ki je urejana kot muzej, se izrišejo določene povezave, za katere lahko rečem, da je bil prejemnik gradbeniških, arhitekturnih vedenj na to tematiko.

Več kakor pol leta sem odlašal z obiskom njegove hiše. Tisti dan obiska sem imel srečo, saj je bil ogled  obisk njegove hiše in razstave voden. Vodič je dodal še nekaj izrednih informacij o življenju velikega arhitekta.


Slika 1: Hiša za študente

Ob Plečnikovi hiši večinoma ljudi pomisli, da je to tista zgradba od spredaj na Karunovi ulici, vendar so v zmoti, kakor sem bil tudi sam dlje časa. Sprednjo hišo na Karunovi ulici je Plečnik dokupil kasneje, da mu ne bi, delal kdo špetirja in je tvorila kompleks. V hiši na Karunovi ulic je arhitekt kasneje sprejemal svoje učence.

Prava Plečnikova hiša stoji odzadaj na vrtu. Hiša se dobesedno skriva, kar ima povsem simboličen pomen. Arhitektova hiša se skriva tako, kakor njegovo geomantsko znanje.  To hšo je kupil njegov brat Andrej Plečnik - župnik, za sebe, Jožeta Plečnika in sestro. Sestra je vmes umrla. Župnika Andreja Plečnika so kasneje premestili v drugo župnijo, tako, da je Plečnik živel v njej bistvo sam in z gospodinjo, ki mu je služila skoraj 26 let, vse do njegove smrti.

Vendar kaj je prvo naredil Plečnik s kupljeno hišo, kar je zelo pomembno. Dozidal jo je, in to v obliki skorajda okroglega stolpa. Stolp ni povsem okrogel, ampak v blagi elipsi. V tem stolpu je tudi živel. Torej si mojster ni dozidal neke škatle, pravokotnika, kvadrata, ampak krog v dveh nadstropjih, v katerih je živel in delal vse do zadnjega trenutka na tej Zemlji.


Slika 2: Plečnikova hiša

Gremo lepo po vrsti. Čez prostore hiše in čez arhitektove predmete bomo odkrivali mojstrovo skrivnost. Obiskovalci boste najprej vstopili v sprejemnico - tipa letnega vrta in zatem v kuhinjo. Kuhinje Plečnik ni na veliko uporabljal, kuhinja je bila predvsem prostor njegove gospodinje. V kuhinjo je vzidal lavabo iz Žal, ki ni bil tam uporabljen. V tem prostoru imamo tudi mojstrov stol z njegovo podobo.

Izredno zanimiva je prva sprejemnica, tipa letnega vrta. Imel je še eno sprejemnico v hiši, a o tem kasneje. Vodič nas je opozoril, da so v tej sprejemnici na istem mestu vsi predmeti, kakor so bili v času njegovega življenja. Famozni so predvsem njegovi stolpiči, saj jih je postavil vsepovsod po sprejemnici. V spodnji sprejemnici ji recimo, je sprejemal predvsem tiste goste, ki mu niso bili zelo blizu, a jih je moral sprejeti. Ampak že ti so imeli srečo, če so bili sprejeti v njegovi hiši. Posebej pozimi, ko je bilo v tej sprejemnici, kar precej mrzlo. Ob občutenju mraza, so obiskovalci tako imeli kar dober razlog, da so se na hitro poslovili.

No, ko sem stal in poslušal to pripoved vodiča, sem pod nogami, kar čutil kako vibrira Nikolajeva zmajeva črta, ki sega vse od Marijinega in Kristusovega kipa pri cerkvi, prav do te sprejemnice. To je zmajeva linija, ki poteka od vrta trnovske cerkve na cerkev svetega Florijana v centru mesta in potem na Infekcijsko kliniko. Ali je mojster vedel, kako razširiti zmajevo linijo, to ne vem, ampak zmajevka je pozimi kar močno delovala. Morda je že sam stolp postal nekakšen transformator bližnje zmajeve črte, ki praviloma teče med obema kipoma na vrtu trnovske cerkve.


Slika 3: Kip na vrtu trnovske cerkve

Ob tej vibraciji zmajevke, se človek povpraša, zakaj je mojster potem postavil sprejemnico prav na to mesto, lahko bi bilo kakšnemu obiskovalcu prav ugodno? Ali pa je imel mojster to védenje, da so bili obiskovalci po njegovo močjo?


Slika 4: Sveti Jožef in dete

Na začetku sprejemnice je kip Jožefa z Jezuščkom – otrokom. Jožef drži otroka  z levo roko v naročju. Desna roka pa je odklonjena, kakor, da gosta vabi. Vendar, ko ti pogled zaplava po sprejemnici, vidiš na steni pri vratih tri grozeče, ukrivinčene kipe. Prvo podobo predstavlja križani rjavi Jezus. Prva roka mu gre proti zemlji, druga proti nebu. Poleg visita še kipa dveh oseb, z glavami navzdol in privzdignjenimi rokami. Delujeta, kakor bi bila v epileptičnem napadu. Res zastrašujoče. To je prvi vtis spodnje sprejemnice, ki ga prejme obiskovalec.


Slika 5: ekstaza

Na sredini sprejemnice, na levi strani, je pozlačeni kip Marije z detetom, ki stoji na luni. Ali res? Po slogu oblačenja prej spominja na kip iz stare egipčanske civilizacije. Spominja na faraonko. Spominja na Isis in Horusa. Šele doma sem ob pregledu fotografij opazil kaj in kako je mojster postavil ta kip. V ozadju kipa je velik krog. Krog, ki predstavlja sonce. Veliko simbolike.


Slika 6: Marija z detetom


Slika7: Ali Isis z Horusom

Preskočili bomo obe dve sobi in se sprehodili do druge sprejemnice, ki je obita z lesom. Vonj lesa, vonj smreke, slovanski vonj. V tem prostoru je mojster sprejemal samo najbolj zaupne prijatelje. Rjava lončena peč s pečnicami s šestnajst listnimi rozetami. Na mizi kip - grad z zmajem, za častnega meščana Ljubljane, ki ga je kreiral sam in kasneje tudi prejel. Vodič nas opozori na eno zadevo. Na oknu je pipa za opij. Pomenljivo reče: "Da je morda arhitekt prižgal tudi opij v iskanju inspiracije, novih rešitev." Le še to ne vedo, zakaj ima okno v sprejemnici barvne kolaže, kroge. Nekateri predvidevajo zato, da kdo od zunaj ne bi gledal dogajanja v sprejemnici."

Sam pomislim, da kajenja opija v 25 letih prejšnjega stoletja, ni bila nikakršna tabu tema med velikimi umetniki. Jemal ga je Freud, Huxley, pa še koga bi lahko našteli zraven. Barvni krogi, zelene, modre, roza, oranžne barve, pa mi dajo bolj misliti. Kaj če so ti krogi bili bolj inspiracija ob kajenju opija; platforma kaledoiskopičnih barv, a to bi vedel le kakšen đanki na opiju.


Slika 8: peč


Slika 9: kolaž na oknu zgornje sprejemnicee


Slika 10: miza s kamnom

Na mizi je razstavljeno še kladivo in poseben kamen. Če ga natančno pogledate, je v zgornjem delu kamna kamena strela. To je pa res zanimivo.

Spustili bomo prvo spodnjo sobo v krogu, kjer je mojster jedel, spal in delal ter se po stopnicah odpravili v njegovo drugo sobo, kjer je ravno tako delal in sprva sprejemal svoje najboljše študente arhitekture iz svoje šole. Kasneje, ko je odkupil sosednjo hišo, je študente sprejemal v hiši na Karunovi ulici. Na stopnicah so izobešene slike italijanskih arhitekturnih mojstrovin. Poševni stolp v Pisi, Ravenna, katedrala v Milanu, Neptunov tempelj. Prav slika Neptunovega templja, me je po masi, gmoti, gabaritu, spomnila na frančiškansko cerkev v Šiški.

Na vrhu stopnic, je položena škatla, na njej pa sveti Jurij, ki  s kopjem prebada zmajeva usta. Na škatli je napis: MCMXXXII, III. red. Torej letnica 1932.


Slika 11: okno


Slika 12: sveti Jurij

Vstopimo v zgornjo sobo. Na desni strani je slika. Pred sliko pa kipec mojstrove glave. Je to kakšna slika svetnika? Pozabil sem vprašati vodiča, koga predstavlja tisti srednjevški možakar s klobukom na sliki, ki nekaj kuha v kotličku in meša z žlico. Bo morda kakšen naslednji obiskovalec postavil vprašanje: "Kdo bi bil to"?


Slika 13: Slika čudodelec

V tej sobi je profesor sprva sprejemal svoje študente. Na mizi razporejeni mojstrovi pripomočki za risanje. N sredini mize postavljena ravnila. Potem pa kotnik, simbol (morda planet Venera) in »šestilo«. Je to res pustil mojster, ali so to postavitev naredili kustosi muzeja. Kotnik, šestilo in simbol (Venere ali kaj drugega). Kotnik in šestilo sta simbola prostozidarjev.


Slika 14: Miza s šestilo, simbolom in kotnikom

Mojster ob obisku Bologne in spomenika Uga Bassija piše takole: »Duhoven, framason, na trgu z roko kaže na oni kraj. Talar in brada, spodaj je trikot, šestilo in zvezda, zato sem včeraj vprašal, če je bil arhitekt, nato pa sem zvedel, da je bil garibaldinski duhoven, ki se je spoznal tudi na to znanje.« Padre Ugo Bassi (1800-1849), je bil rimskokatoliški duhovnik, ki se je v boju za osvoboditev Italije izpod Avstro-ogrske pridružil Garibaldiju. Leta 1849 so ga Avstrijci zajeli in ga ustrelili. Spodaj na spomeniku v Bologni je znamenje prostozidarjev prekrižano šestilo in kotnik.

Na koncu pride na vrsto glavna soba v pritličju, kjer je mojster živel. V sobi je tudi postelja, kjer je mojster spal. Ko prideš v sobo, te naprej prestraši na stropu figura, ženska brez rok, ki pogleduje proti tlom. Kakor kakšna sirena iz premca ladje. Figura brezroke ženske lebdi v zraku nad obiskovalcem in v tišini izreka: "Obmolkni ti, ki prihajaš v ta presveti prostor!" Razmislite! Črna slika: Pod križem – mati Marija in Marija Magdalena, ki objema Gospodove noge. Druga slika: Gospod pred Herodotom. Ob sliki s stropa visi težec, stožčasto nihalo ali po domače plajba.


Slika 15: sirena izpod neba


Slika 16: slika pod križem


Slika 17: pred Heropom

Nad vhodom v kopalnico visi modro-rumeni krožniček s čudnima kipcema. Plehkost zbiranja etnografskega gradiva ali kaj drugega? Je to Marija, ki drži Jezuščka v rokah pred kopanjem v košari. Bolj me spominja na keltski kotel ponovnega rojevanja. Češka naivna umetnost?


Slika 18: češka umetnost

Kalendar Srca Jezusovega z letnico 1933. Pomenljivo 33 red.  Knjiga – Kasal Praktična statika II. Čuden vrč z ovijajočo ovijalko. Mojstrova miza z osebnimi predmeti, pripomočki za risanje. Na levi strani klesarski simbol v betonu. Je to mojstrovo znamenje? V srednjem veku so imeli glavni klesarji, gradbeniki, arhitekti, svoj simbol, po njih si prepoznal, kdo je delal kakšno stavbo, zgradbo, katero cerkev.


Slika 19: kalendar


Slika 20: Praktična statika


Slika 21: vaza


Slika 22: miza in klesarski simbol

Na desni strani imamo ptiča, orla ali jastreba, s križem nad glavo in poldragimi kamni. Najverjetneje varuje ta prostor. Vendar ta prostor odkriva marsikaj drugega, kaj je mojster vedel o skrivnemu. Ob mizi imamo posodo za kadilo, ob monštranci svečo. Ob sveči glava zlatega zmaja. Nad zmajem pa zlati leteči bik, ki stoji na krogli. Morda na zemlji, ali ne kvadrat predstavlja Zemljo? Ob pogledu na to mojstrovino ti postane povsem vse jasno. No, snažilka bi lahko malce očistila pajčevine iz letečega bika.


Slika 23: orel

Simbolika zmaja mi je povsem jasna. Takšen leteči bik pa ne. Leteči bik ni ikonografija starega  Egipta. Razen, da so Judje v Egiptu častili zlato tele. Leteči bik (Lamasu) je ikonografija Babilona. Ampak ne v takšni obliki. Časovno bi bila najbližje podoba enega od evangelistov - Luke. Kdo bo torej razvozlal uganka z letečim bikom na krogli? Ali pa je le morda uganka znana. Je morda to egipčanski bik Apis, ki so ga stari Egipčani v Memphisu častili po božje? Ampak Apis je imel samo sončev disk med rogovi in ni imel kril.


Slika 24: leteči bik


Slika 25: zmajeva glava in leteči bik


Slika 26:  posoda za kadilo, sveča, zmaj in bik

Na koncu vam bom res postregel z enigmo! V prostoru na steni visi devet slik z  japonskimi gejšami in samurajem. Pred to sliko, Križani. Kaj mislite, ko je mojster dal vliti te besede pod Križanega, le na kaj je mislil? "Spoznal sem  moč svetega križa!" Je to res križev pot Jezusa? Njegovo križanje! Ali je to kaj druga? Metafora za kaj drugega? Je to razporeditev zmajevih črt?


Slika 27: japonska umetnost


Slika 28: križani

Iz vseh teh predmetov v arhitektovi hiši, lahko zagotovo rečem, da je bil mojster leta 1932 sprejet v red svetega Jurija. Red svetega Jurija je bil ustanovljen leta 1496 s strani avstrijskega cesarja Friderika III. in papeža Pavla II. Imperiale Ordine Militare Capitolare Di San Giorgio in Carianzia ali Viteški red Svetega Jurija iz Karantanije. Svoji rezidenci je red imel v Miljah (Millstatt) na Koroškem in Dunajskem Novem mestu.

Potek zmajeve črte v trnovski cerkvi tudi arhangel Mihael postavljen na levi strani cerkve. Arhangel stoji na petglavem zmaju z mečem v roki in na ščitu nosi napis Quis et Deus ali Kdor je kakor Bog. Res malo čudna simbolika – petglavi zmaj.

Pod sliko arhangela je papež, za katerega boste ugotovili, da mnogokrat njegovi obiski ali slike označujejo zmajevo črto, primer romarski Trsat, romarsko Brezje.

Po ogledu hiše se odpravimo v Ledeno deželo. Družinska vstopnica 14 evrov. Ta ljubljanski župan že ve kšeftati. Vendar se mi zdi vstopnina predraga za to, kar boste videli v Ledeni deželi. Vsaj za tretjino večja bi morala biti ta dežela za ta denar in vsaj tretjino več zmajev bi morali videti za ta denar.

Za naslednjič bomo opisali Ledeno deželo in Plečnikovo delo v središču mesta: Plečnikovo gimnazijo. Kazino in spomenik slovenskim narodnim voditeljem med II. svetovno vojno.


Slika 29: celovški zmaj


Slika 30: ljubljanska zmaja


Slika 31: glava ljubljanskega zmaja

Naj zaključim z besedami iz svetega pisma: »Veliko bo poslanih, malo bo izbranih

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Plecnikova-Hisa-Skrivnosti







Domov
Powered By GeekLog