Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Planet_Globalnost_Marshall_Nacrt

Globalni Marshallov načrt - planetarna pogodba sobota, 9. junij 2007 @ 05:03 CEST Uporabnik: Pozitivke S profesorjem Franzom J. Radermacherjem sta se pogovarjala Dunja Müller in Michael Stoeger Pobuda za globalni Marshallov načrt (The Initiative for a Global Marshall Plan) je bila sprožena oktobra 2003. Od tedaj sta njena temeljna koncepta, globalna ekonomska pravičnost in svetovni trajnostni razvoj, pridobila praktično podporo pri nevladnih organizacijah, v poslovnem sektorju in v družbi. Globalni Marshallov načrt je pragmatični program za financiranje in uveljavitev Milenijskih razvojnih ciljev Združenih narodov (izkoreninjenje skrajne revščine in lakote, zagotovitev okoljske stabilnosti doseganje univerzalne osnovnošolske izobrazbe), hkrati z dolgoročno perspektivo eko-socialne tržne ekonomije kot globalnega političnega okvirja. Takšno "oblikovanje globalizacije" je odvisno od volje bogatih držav, da sofinancirajo razvoj. Eden od pobudnikov Pobude za globalni Marshallov načrt in dobitnik Planetarne nagrade ozaveščanja (Planetary Consciousness Award) za leto 2004, ki ga podeljuje Budimpeštanski klub (Club of Budapest), je profesor Franz J. Radermacher. Dunja Müller in dr. Michael Stöger sta ga intervjuvala za Share International. Share International: Mnogo let ste sodelovali v številnih odborih za trajnostni razvoj in pravično distribucijo svetovnih virov."Pobuda za globalni Marshallov načrt" obstaja že nekaj let. Kakšen je njen osrednji namen?        Profesor Franz Radermacher: Globalni Marshallov načrt je dolgoročni načrt za pravičen svet, ki bi najverjetneje slonel na evropskem modelu in bi ga najlažje opisali kot "eko-socialno tržno ekonomijo". Milenijski razvojni cilji so samo vmesna stopnja. Vse države sveta in vse velike mednarodne organizacije, denimo Svetovna trgovinska organizacija (STO) in Mednarodni denarni sklad (MDS), so dosegle dogovor o teh ciljih. Problem je v tem, da se v svetovnem merilu veliki načrti oblikujejo in podpišejo, potem pa se nič ne zgodi, ker so skladi omejeni in prioritete bogatih držav povsem drugačne. ZDA zdaj korakajo po svetu in govorijo o "domovinski varnosti", zato se denar namesto za mednarodni razvoj steka v "domovinsko varnost". Ne smemo biti presenečeni, ker je naš planet nevaren, saj se osnovni problemi ne rešujejo. Potrebujemo svetovno koalicijo, ki bo zahtevala uresničitev Milenijskih ciljev. S. I.: Lahko eko-socialna tržna ekonomija, kot koncept za naš planet, reši resnično vnetljive probleme, s katerimi se sooča človeštvo?        F. R.: Osebno sem prepričan, da je edina rešitev za svetovne probleme eko-socialna tržna ekonomija - edina miroljubna rešitev, ki temelji na konsenzu. Možna je seveda še druga rešitev, ki pa ni miroljubna in ne temelji na konsenzu - prisilni sistem razporejanja virov, pri katerem bogati del sveta vsiljuje 'rešitve' revnejšemu delu, z uporabo neverjetne moči, tako vojaške kot tiste na informacijski osnovi, s čimer je revni svet prikrajšan dostopa do najpomembnejših virov. Pričakovati je množično upiranje, ki se lahko izrazi v obliki "terorja". To je problem upiranja rešitvam, ki jih revni občutijo kot izjemno nepravičnost.        Resnično uspešne države so tiste, ki dopustijo, da se koristi od kapitala, razen za politično, uporabijo še za druga prednostna področja, za vzpostavitev tržnih pogojev - da bi zaščitili okolje, preskrbeli izobrazbo za vse, kar posledično zagotavlja visoko stopnjo produktivnosti. Odprte družbe in resnična demokracija lahko vzpostavijo razmere spoštovanja kulturnih razlik, promovirajo miroljubne skupnosti raznolikih kultur in ne silijo različne kulture v konflikte sovraštva in vojn z drugimi. Omogočiti ekonomiji takšne pogoje, predstavlja jedro eko-socialne tržne ekonomije. S. I.: Omenjate tudi proces širjenja Evropske unije kot model, ki bi ga lahko prenesli na razvijajoče države, temelji pa na 'so-financiranju' in 'standardih'. Na katere standarde mislite?        F. R.: Standardi, ki ščitijo okolje, vire in socialne vrednote, standardi za ravnotežje med kulturami. Največja težava z mednarodnimi sporazumi je njihovo dejansko uveljavljanje, še posebej na mednarodni ravni. Za okolje imamo na primer Program Združenih narodov za okolje (United Nations Environmental Program - UNEP); za socialne in zadeve v zvezi z delom imamo Mednarodno delavsko organizacijo (International Labour Organisation - ILO), ki prepoveduje otroško delo in je sprejela resoluciji o vodenju sindikatov in o enakovrednem plačilu - vse, kar nas zakonsko ne zavezuje. Z vprašanji kulture se ukvarja UNESCO, ki si prizadeva za pravico do kulturne raznovrstnosti in neodvisnosti. In vse te organizacije, ki nimajo na voljo možnosti uvedbe sankcij, se pogosto znajdejo v nasprotju s STO in MDS, ki te možnost imata.        STO regulira globalno trgovino, a vendarle dovoljuje prodajo izdelkov, ki so delo otrok. Priporočil Mednarodne delavske organizacije pri STO ne upoštevajo, odklonitev uvoza takšnih izdelkov lahko pripelje do zaslišanja na sodišču STO in do velike globe. Do podobnih situacij prihaja tudi, ko gre za okolje. Okoljski sporazumi so podpisani, toda to ZDA ne zaustavi pri izvažanju ogromnih količin odpadnih elektronskih naprav v revne države - in temu pravijo 'globalno recikliranje'. Jedro problema predstavlja naslednje: kot v vsaki dobro delujoči državi mora tudi globalna svetovna ekonomija vzeti tam, kjer je največ bogastva, da lahko nahrani, izobrazi in razvije svet revnih. Vse dokler bogati svet ne bo deloval na takšen način, bomo imeli razmere kakršne imamo danes, namreč izkoriščanje in opustošenje. S. I.: Ali ima Pobuda za Globalni Marshallov načrt kakšen praktični pristop?        F. R.: Vidimo potrebo po povezavi obstoječih institucij. Revne države so vedno zahtevale to združitev - v pogojih, skladno s katerimi bi jim bogate države pomagale s sofinanciranjem projektov. Američani in Evropejci jih zahtevajo na vsaki konferenci STO, čeprav nikoli ne želijo slišati za sofinanciranje. Kar predlagamo, je 'velika stvar', ki bi se začela v STO. Potrebujemo sporazum v okviru STO, da bi zagotovili vsaj nekatere standarde, ki so jih postavile Mednarodna delavska organizacija, UNEP in UNESCO in bi bili obvezni za prihodnjo svetovno trgovino. Ta bi bila utemeljena na sofinanciranju. Dogovor bi bil takšen: po eni strani bi uredili so-financiranje [s strani bogatih držav], po drugi strani pa bi vzpostavili in vzdrževali poštene standarde. S. I.: Že kar nekaj pobud deluje v smeri trajnostnega razvoja in pravičnosti. Globalni Marshallov načrt vključuje mnoge od teh idej. Kako vam je uspelo pritegniti toliko različnih predstavnikov k tej pobudi?        F. R.: V osnovi to ni težko, če delujemo v eni resničnosti. Ko različne skupine z različnimi pogledi rešuje svetovne probleme, se vsaka bolj ali manj ukvarja z istimi zadevami. To ima sodelovalen ali združevalen učinek. Nekdo pride do zaključka, da "morajo otroci obiskovati šolo", drugi pravi, da "imamo probleme s številom prebivalstva", da "potrebujemo pošteno trgovino" ali da " moramo zaščititi okolje" - vsi imajo prav. Po mojih izkušnjah imajo najbolj zaupanja vredni ljudje po svoje vedno prav. Umetnost je razviti svetovni model, kjer bo vsakdo in vsaka od teh pobud našla primerno mesto. S. I.: Zdi se, da je eden največjih izzivov izjemna moč trans-nacionalnih finančnih trgov; kako lahko ideje Globalnega Marshallovega načrta vplivajo na to področje?        F. R.: Mednarodni finančni trgi imajo neverjetno moč in samo majhna notranja skupina z veliko denarja in vpliva lahko upravlja z njimi. Nedvomno je to najtežji del. Kje je upanje? Očitno je, da ti trgi proizvajajo velikanske polomije. Mnogi ljudje, ki so nekoč verjeli v kolektivno inteligenco teh trgov, zdaj postajajo zaskrbljeni. Sprožili smo proces, ki kaže na to, da večina ljudi ni naklonjena 'tržnemu fundamentalizmu'.        S. I.: Zdi se, da je pobuda za Globalni Marshallov načrt evropska. Kako gledate na odnose med Evropo in ZDA v tem globalnem procesu?        F. R.: Ta pobuda ni samo evropska; imenujemo jo še "planetarna pogodba". Pomembna referenca za nas je "Globalni socialni dialog". V tej skupini imamo predstavnike iz vseh koncev sveta: princ El Hassan (stric jordanskega kralja) in ljudje kot sta direktor 'Rimskega kluba' in soustanovitelj 'Parlamenta kultur'. Tega ne vidimo kot zahodno pobudo. Sklicevanje na 'Marshallov načrt' povezuje naše cilje z zelo pozitivnim poglavjem iz preteklosti.        Pobuda za globalni Marshallov načrt je evropska v smislu, da EU lahko deluje kot začetnica. Spremembe se bodo zgodile samo, če bodo močne države naredile korak naprej. Zaradi tega je pomembno, da sta, v kontekstu iraške vojne, nemški kancler in francoski predsednik rekla "ne". Ta os je bila neprecenljive vrednosti, ker je pokazala nasprotovanje - vsi se niso strinjali [z invazijo na Irak]. Samo na ta način lahko mednarodna civilna družba uveljavi upoštevanja vreden vpliv. Zdaj moramo uveljaviti moč - nekdo, ki ima pogum, da nastopi proti veri v tržni fundamentalizem in ki bi razglasil, da tržni fundamentalizem ustvarja svetovne reveže ter sovraštvo in nasilje. Današnji 'trg' je kot mega-filozofija, religija, zasidrana povsod po svetu, vsako kritiziranje 'trga' pa je tabu. Moč, ki lahko šteje, je EU, ker je ekonomsko močna in je relativno dobro zasidrana v socialno tržni ekonomiji. S. I.: V glasbenem videu iz leta 2003 Saga o globalizaciji (The Globalization Saga) lahko vidimo množice ljudi na ulici, ki glasno zahtevajo spremembe. Ali verjamete v moč ljudstva?        F. R.: Zame je pomembno, da gredo ljudje na ulice, kot ste videli na videu 'Mi smo ljudstva sveta', toda naslednja vrstica [na videu] je veliko pomembnejša: "Zdajšnja globalna ureditev je oblika vojne". Kot nekoga, ki gleda iz globljega, duhovnega vidika, me skrbi današnji način vladanja svetu, ki je skorajda kriminalen. Gre za legalizirano obliko terorja in izkoriščanja. Protesti ljudi so reakcija proti zgrešeni globalizaciji. Naš največji izziv je reformiranje globalizacije. Kdo jo lahko preoblikuje? Oblikovati se mora tako od zgoraj-navzdol kot od spodaj-navzgor in se razvijati v trikotniku politike, velikih podjetij in običajnih ljudi. Najpomembnejši dejavnik na primer je, da potrošniki vršijo pritisk na podjetja v bogatih državah, tako da le-ta v razvijajočih državah trgujejo in ravnajo pošteno.        Demonstracije so pomembne, ker sporočajo, da gre v temeljih nekaj narobe. Samo, ko bomo kot civilna družba skupaj z nevladnimi organizacijami pripravili teren, bodo lahko politiki delovali. Posameznik lahko veliko spremeni - razpravlja o teh idejah na srečanjih, na trgih, predava ali organizira predavanja, razdaja brošure, pomaga finančno - dela je ogromno. Konec koncev potrebujemo ljudska gibanja in potem se jim bodo pridružili številni posamezniki. Ta gibanja morajo dobiti mesto v vaseh in v tem procesu se bomo vsi razvijali. Za več informacij: www.globalmarshallplan.org Reference: Franz Josef Radermacher: Ravnovesje ali uničenje (Balance or Destruction), Evropski eko-socialni forum, Dunaj 2002. Video: The Globalization Saga, 2003. www.share-international.net/slo Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog