|
||||||
|
|||||||
Marsikdo meni, z zdravniki vred, dokler se hrana prebavlja in telo zmore uravnavati krvni sladkor, je tudi z encimi vse v redu. Tudi jaz sem še pred nekaj meseci menil tako, vendar me poizkus z jemanjem pepsina izučil o nasprotnem, saj sta se mi z njegovim jemanjem zelo izboljšala počutje in prebava.
OSNOVNI POJMI
pepsinogen in želodčna kislina – (1) izločka želodčne sluznice; (2) predpogoj zdrave prebave
želodčna kislina – (1) pretvarja pepsinogen v encim pepsin; (2) uničuje bolezenske drobnoživke v zaužiti hrani
pepsin (proteaza) - najpomembnejši prebavni encim; presnavlja beljakovine v peptide, ki jih telo lahko izkorišča
dispepsija – (1) prebavne težave (medicinska razlaga); (2)pomanjkanje encima pepsina (pravilnejša razlaga)
hipoklorhidrija – premalo želodčne kisline; aklorhidrija – odsotnost želodčne kisline
MOJA IZKUŠNJA S PEPSINOM
Na pot samoizobraževanja o svojem telesu in zdravilstvu me je spodbudilo moje počasno usihanje mišičja (hujšanje), česar nisem mogel preprečiti niti z izdatno prehrano niti s telovadbo. Na koncu sem ugotovil, da mi pretiravanje s hrano bolj škodi kot koristi, enako tudi pretiravanje s telesnim naprezanjem, ki je porajalo dalj časa trajajočo vsetelesno izčrpanost (zelo počasi sem si obnavljal življenjsko moč).
Že 2006 sem ugotovil, da me zaradi črevesne kandidoznosti izčrpava vsetelesna kislost, zato sem napisal sestavek o njenem odpravljanju. Takrat še nisem vedel, da je kandidoznost tudi posledica nepresnove beljakovin (in drugih hranil) – neprebavljene beljakovine so mi zastajale v prebavilih in gnile (povzročale črevesne kandidoznosti in trebušnost).
Kako sem ugotovil, da mi primanjkuje pepsin? S pulzno-magnetno resonanco. Da bi bil gotov v pravilnost presenetljivega prvega izvida, sem čez čas, ko sem že jemal pepsin, ne pa tudi ostalih encimov, šel ponovno na resonančno diagnostiko; tokrat resonanca ni pokazala pomanjkanja nobenega encima, zato sem zaključil, da mi primanjkuje samo pepsin (z želodčno kislino vred).
Predvidevam, da se mi je dolgoletno pomanjkanje beljakovin odrazilo tudi v postopni oslabitvi črevesnih resic, zato se mi je razvila celiakičnost (alergičnost na gluten), ki sem jo v zgodnjem otroštvu že prebolel, leta 2008 pa mi je bila znova diagnosticirana.
ZNAKI POMANJAKANJA PEPSINA
Prvič, ne obstajajo izvidi, ki bi pokazali encimsko stanje v telesu; drugič, treba je razlikovati med pomanjkanjem prebavnih encimov iz trebušne slinavke in pomanjkanjem želodčnega encima pepsina.
Oslabelost trebušne slinavke se odraža v poslabšani presnovi ogljikovih hidratov, maščob in nekaterih beljakovin ter sčasoma tudi v pomanjkanju inzulina. Pomanjkanje pankreatičnih encimov nezgrešljivi nakazuje penasto in mastno blato.
Pri oslabelem želodcu in posledičnem pomanjkanju pepsina (pepsinogena in želodčne kisline) pa je blato obilno zaradi veliko neprebavljenih beljakovin, ki tudi gnijejo, zato tako blato močno zaudarja. (Zdravo blato je sorazmerno majhno in nima močnega vonja.) Še bolj razpoznavni znaki pa so krhki nohti, slabi lasje, močno mežikanje na soncu in nočna slepota.
Res pa je, da s slabenjem želodca slabi tudi delovanje trebušne slinavke, le da slednja začne pešati pozneje kot želodec, saj je pankreas čvrst organ (podoben debelemu korenu), medtem ko je želodec votel, nekakšen meh, zato prej oslabi.
Pomembna je tudi prirojena krepkost želodca. Ljudje z močnimi meči imajo prirojeno močnejši želodec in obratno (glej risbi meč desne noge; ena meča odražajo prirojeno krepak želodec, druga šibkega).
NEKAJ BOLEZNI ZARADI POMANJKANJA PEPSINA
Pri fibromialgiji se boleče krčijo vezivna tkiva; delno zaradi pomanjkanja beljakovin in ker se ne morejo obnavljati, delno pa zaradi preobilja bolezenskih kislin (nastajajo z gnitjem neprebavljenih hranil v črevesju).
Pri multipli sklerozi propada mielinska ovojnica živčnih vlaken (mielin sestoji iz maščob in beljakovin), medtem ko živčevje slabi zaradi pomanjkanja vitamina B12, njegovo presnovo pa omogoča le želodčna kislina. Peptidi kot vsrkljivi presnovek beljakovin so sestavina možganskih živčnih celic in hrbtnega mozga. Torej je multipla skleroza neposredna posledica vzajemnega pomanjkanja pepsinogena in kisline HCl.
Sivenje las naznačuje slabenje sečil in spolnih organov ter usihanje življenjske moči; skladno z daljnovzhodno medicino lasje in nohti (oboji sestojijo iz beljakovin) odražajo zdravstveno stanje sečil in spolnih organov. Oboji potrebujejo veliko beljakovin za svoje dobro delovanje in obnavljanje. Ko energijsko slabijo, se to začne odražati najprej v redčenju las in nazadnje tudi v njihovem sivenju (beljakovine so tudi lasni barvi); vzajemno z lasmi se slabša tudi zdravstveno stanje nohtov, kosti in zob.
Kolagen je čvrsta vezivna beljakovina in kot glavna telesna gradbena tvarina pomembna sestavina tetiv, veziv in kosti. Kolagenske bolezni so številne; mnoge so takoimenovane avtoimunske, nekatere zelo težke (recimo sklerodermija) in nekatere celo usodne (recimo sistemski lupus eritematodes).
Z dispepsijo je pogojeno tudi pomanjkanje vitamina B12, saj se zaradi pomanjkanja želodčne kisline ne more vsrkavati v kri (vitamin B12 je življenjsko pomemben za delovanje različnih encimov, tvorbo rdečih krvničk v kostnem mozgu, za delovanje živčevja in izkoriščanje ogljikovih hidratov iz hrane).
Moj namen ni našteti vseh bolezni zaradi pomanjkanja pepsina …
O KLJUČU DOLGOŽIVOSTI (KI SE POSKUŠA PRIKRITI) …
… priča že sumerski Ep o Gilgamešu (polbogu), čigar prednik Utnapištim ga je poučil o nesmrtnosti, a se je na koncu vendarle izkazalo, da vsako živo bitje prej ali slej umre, le njegovo bivanje v tostranstvu je različno dolgo(živo). Tudi Gilgameš je namreč umrl, njegova dolgoživost pa se med drugim odraža tudi v ohranjanju spomina nanj; prijatelj Franc Šturm namreč pravi, "… saj se še vedno pogovarjamo o njem, še vedno ni pozabljen."
Gilgameš izpričuje nauk o mojstrstvu dolgoživosti s svojo kiparsko podobo (glej fotko, last Franca Šturma, iz pariškega Muzeja Louvre). S svojo opravo in držanjem leva v levici izpričuje svoje vladarsko poreklo, ključ dolgoživosti pa nakazujeta:
* Zanimiva je podrobnost o fotografiji iste zapestnice, prikazane v spletišču. Zapestnica je namreč retuširana, torej je lik na njej – dvojna roža – namerno zakrit. Le zakaj?
** Mnogi menijo, da Gilgameš v roki drži bič.
ZDRAVLJENJE
Zdravniki o pepsinu pišejo zelo malo ali nič, kot da se ne zavedajo njegove ključnosti za zdravo prebavo. Da o tem niso poučeni, priča dejstvo, da si niti sami ne znajo pomagati, ko zbolijo za boleznimi, ki so povezane s pomanjkanjem pepsina in želodčne kisline.
Enega redkih takih zapisov je objavil ameriški specialist za srčne bolezni, dr. Jonathan V. Wright, v svoji knjigi Repairing your heart and arteries (Ozdravite si srce in arterije ): »Premalo klorovodikove kisline in pepsina v želodcu je povezano z apnenjem arterij, visoko ravnijo holesterola, visoko ravnijo trigliceridov, visokim krvnim tlakom in celo debelostjo – vse našteto lahko škodi srcu.« (Iz knjige Elaine Hollingsworth Vzemite zdravje v svoje roke: ubežite industriji bolezni, založba Ara, 2014, Lj.)
Marsikateri otrok izraža svojo potrebo po dodatni kislini tako, da ljubi kisle jedi in spije ves solatni kis, ki po kosilu ostane v solatni skledi. "Mnogim ljudem že od rojstva primanjkuje želodčne kisline ali pa se jim takšne težave pojavijo v otroštvu" (glej Hollingsworth Vzemite ...).
Pomanjkanje želodčne kisline se odpravlja z zaužitjem razredčenega jabolčnega kisa pred obrokom; tu se poraja vprašanje, ali ni morda jabolčni kis prav zato tako priljubljen in ali ni v jabolčni kislini skrivnost priljubljenega reka, "Jabolko – eno ali več – na dan odžene zdravnika stran"?
Še bolje kot jabolčni kis se obnesejo odmerki želodčne kisline (HCl), kapsulirane kot betainska HCl. Jemati se začne ena kapsula, ki se zaužije po prvih grižljajih obroka, vendar ena kapsula morda ne zadošča. Vsak sam mora s poizkušanjem ugotoviti pravi odmerek zase na obrok; dodatne kapsule se zaužijejo tekom obroka.
Encimov je obilo v presnih živilih in neprekuhanem mleku; verjetno so tudi encimi zaslužni za zdravilnost nepredelane hrane.
KLJUČNA SPOZNANJA
Ko sem si z dodajanjem pepsina v hrano nepopisno izboljšal prebavo (niti obrok z veliko fižola mi ne povzroča prebavnih težav), sem dojel, da se je moje telo zelo počasi obnavljalo zaradi slabe presnove beljakovin (in posledično slabega obnavljanja telesnih celic). Če tako stanje traja in traja, se telo začne starati, saj se ne more več obnavljati; dobra presnova hranil, začenši z beljakovinami, je torej ključ do zdrave dolgoživosti.
Pomanjkanje pepsina in želodčne kisline ne poraja le hudih bolezni, z "neozdravljivimi" vred, marveč tudi počasno slabenje vseh telesno-duševnih sposobnosti in izgubljanje mišične mase (kljub kakovostni prehrani). V srednji življenjski dobi se usihanje življenjske moči najprej kaže kot kronična utrujenost in z njo povezane zdravstvene težave, v poznejših letih pa v vse večji šibkosti, ki v poznih leti postane betežnost.
Splošno znano je, kdor nima (veliko) sivih las, se njegovo telo upira staranju, ključnost želodca pa razkrivam s tem sestavkom in z razlago sporočila Gilgameševega kipa – Kdor se nauči ohranjati krepko delovanje želodčne in spolne čakre, si ohranja življenjsko moč in zavira svoje staranje.
Pepsin se zelo težko dobi, sploh v Evropi, čeprav spada med ključne prehranske dodatke. Le zakaj je tako?
Mitja Fajdiga, Rakek, 07. sušec-marec 2016
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Pepsin-Zelodcna-Kislina-Dolgozivost
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
