Svetovni voditelji se bodo sestali v Parizu, kjer se od njih pričakuje, da se bodo dogovorili o novem globalnem podnebnem sporazumu. Voditelji so pod pritiskom, da zagotovijo, da bo sporazum izpolnil zahteve znanosti in zmanjšal emisije toplogrednih plinov dovolj, da bi globalno segrevanje ostalo pod 1,5 °C. Znanstveniki se strinjajo, da je to zgornja meja za preživetje številnih skupnosti in ekosistemov, zlasti koralnih grebenov, arktičnega morskega ledu in pacifiških otokov.
Nujnost sklenitev ambicioznega sporazuma je izpostavila zadnja novica, da se je globalna temperatura zvišala za 1 °C v primerjavi z predindustrijsko ravnjo, kar je potrdilo napovedi znanstvenikov, da bo leto 2015 najtoplejše leto v zgodovini merjenja.
»Znanost nam pravi, da se moramo proti podnebnim spremembam delovati hitro in Pariz je naš trenutek. Potrebujemo močan podnebni načrt, ki bo zmanjšal izpuste toplogrednih plinov, spodbujal uporabo obnovljivih virov energije, zagotovil obljubljene finance in varoval ekosisteme, ki so najbolj pomembne za skladiščenje ogljika, kot so gozdovi in ??oceani. Le odločno ukrepanje v Parizu lahko odgovori na razmere in da tempo, ki je potreben, da zaustavimo vse močnejše podnebne spremembe in zagotovimo varnejšo prihodnost za vse nas,« je dejal Marco Lambertini, direktor WWF International.
»Smo v tekmi s časom in soočeni smo z neusmiljeno logiko podnebnih sprememb. Vsi vedo, da moramo doseči dogovor. Sedaj morajo pretvoriti težka vprašanja v konkretne odločitve, ki bodo izpolnile zahteve znanosti in bodo poštene za vse. Zelo pomembno je, kaj bomo storili pred letom 2020 – predvsem na področju rasti obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti ter zagotavljanju finančnih sredstev in tehnologije – če želimo ohraniti globalno segrevanje pod 1,5 °C,« je rekla Samantha Smith, vodja globalne pobude za podnebje in energijo v WWF.
Nov podnebni sporazum mora biti pošten, ambiciozen in transformacijski v katerega jedru bosta znanost in pravičnost. Vlade morajo ukrepati in zagotoviti, da bodo emisije dosegle vrhunec pred letom 2020, da bo na voljo 100 milijard USD na leto v podnebnih financah do leta 2020, in da se bo emisije zmanjševalo s konkretnimi ukrepi vlad, mest, zasebnega sektorja in posameznikov.
Srečanje v Parizu je pomembna priložnost za zaščito ranljivih ljudi in naravnih sistemov, ki so jih podnebne spremembe že nesorazmerno prizadele. Da bi bili učinkovit, bi moral sporazum vključevati globalni cilj za prilagajanje in zagotoviti zmogljive rešitve za poravnavo izgub in škode, ki nastanejo kot posledica podnebnih sprememb.
»Politični voditelji predstavljajo navadne ljudi iz celega sveta, ljudi ki se že soočajo z uničujočimi posledicami podnebnih sprememb. Zato morajo biti pogumni in odločni pri ustvarjanju varnejše prihodnosti za ljudi in planet,« je zaključila Smith.
O WWF
WWF je ena največjih in najbolj spoštovanih neodvisnih organizacij za varstvo narave, ki s skoraj petimi milijoni privržencev in globalnim omrežjem deluje v več kot sto državah. Poslanstvo WWF je ustaviti degradacijo Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo skozi ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti, zagotavljanjem trajnostne uporabe obnovljivih naravnih virov in spodbujanjem zmanjševanja onesnaževanja ter potratne porabe.
Svetovni voditelji se bodo sestali v Parizu, kjer se od njih pričakuje, da se bodo dogovorili o novem globalnem podnebnem sporazumu. Voditelji so pod pritiskom, da zagotovijo, da bo sporazum izpolnil zahteve znanosti in zmanjšal emisije toplogrednih plinov dovolj, da bi globalno segrevanje ostalo pod 1,5 °C. Znanstveniki se strinjajo, da je to zgornja meja za preživetje številnih skupnosti in ekosistemov, zlasti koralnih grebenov, arktičnega morskega ledu in pacifiških otokov.
