Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Paris_Amsterdam_Potovanje_Strasbourg

Utripi iz potepanja po Franciji in Nizozemski torek, 3. julij 2007 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke V prvih poletnih dneh je del uredništva (Igor in Tomaž) sklenil, da odide na krajše potovanje proti Franciji in Nizozemski. Strasbourg Pot naju je vodila preko Avstrije in Nemčije in prva večja postaja je bilo »glavno mesto« Evrope Strasbourg. V tem slikovitem mestu sva si ogledala predvsem stari del mesta, ki je prepleten s kanali, po katerih plujejo tudi turistične ladje. Visoko nad mestnimi strehami se dviga v nebo mogočna katedrala Notre Dame de Strasbourg. Tudi notranjost je ogromna in človek se sprašuje, zakaj so morali graditi tako visoke cerkve. Verjetno zaradi tega, da je videti mogočna. Po ogledu katedrale sva se napotila na vožnjo s turistično ladjico. Ladjica te popelje mimo vseh znamenitosti in poleg tega imaš na voljo tudi slušalke, iz katerih slišiš opis znamenitosti, izbiraš pa lahko v več jezikih, med katerimi pa na žalost še ni slovenskega. Je pa na Evropskem parlamentu, mimo katerega te ladja tudi pripelje, napis v slovenskem jeziku in sicer dvakrat. Enkrat piše Evropski parlament in drugič Ekonomska politika. In tudi naša zastava vihra med vsemi ostalimi. Proti večeru pa je mesto začelo oživljati še bolj kot čez dan, kajti bil je prvi poletni dan in po celi Franciji imajo navado, da se na ta večer ljudje odpravijo na ulice, kjer med mnogimi stojnicami vsak najde kaj zase, na vsakem vogalu igra živa glasba. Me je pa presenetilo, da na številnih stojnicah s hrano ponujajo samo nekakšne rdeče klobase, ki jim rečejo markuese(ali nekaj podobnega). In večina prodajalcev je bolj temne polti. Kasneje sva izvedela, da so to večinoma Maročani. In ko sva hotela poskusiti to čudo, sva videla, kako je prodajalcu padel paradižnik mimo kruha, na katerega ti naloži klobase in priloge in ga je ta pobral in vrgel nazaj v skledo, sva se samo spogledala in odločila, da tega ne bova poizkusila. Pred nama je bilo še dolgo potovanje in škoda bi bilo, da bi potekal z preveč postanki na stranišču. Rajši sva se odločila za pizzo v restavraciji(tam vsaj ne vidiš, kako jo delajo) J Sicer sva s seboj imela tudi kuhinjo in sva si sama večkrat kaj skuhala, ampak po neprespani noči in napornem dnevu se ti ne ljubi kuhat. Sicer sva pri kuhanju kosila ta dan v hotelu imela prvo neprijetnost, kajti pri vstavljanju nove plinske bombice v kuhalnik, mi je ušlo ven več kot pol bombice plina in ko sva odprla okno in vrata, da je nastal prepih, je seveda cel hodnik v hotelu smrdel po plinu. Sledilo je skrivanje kuhalnika pod posteljo zadnji trenutek, kajti kmalu je potrkalo in sva uslužbenca hotela komaj prepričala, da nimava s seboj plina J . Naslednji dan sva po zajtrku odrinila naprej v notranjost Francije in vožnja mimo Nansyja, Toula, Chalons en Champagne do Reimsa. Pot poteka po navadnih cestah, delno po hitrih cestah in na ta način vidiš veliko več, kot če bi se odločila za avtocesto. Ko je prišel čas kosila, sva zavila po neki makedamski poti v gozdiček in hitro sva našla lep prostorček za oddih. Ko sva že začela kuhat, pa se pripelje mimo mladenič na motorju. Čez nekaj časa se vrne in sva že pomislila, da bo hotel kaj od naju, ko je ustavil in ugasnil motor, vendar nama je odleglo, ko je povedal, da je med vožnjo po gozdu izgubil nek del z motorja, tako, da sva si kar oddahnila. Reims Popoldan sva prispela v Reims. Reims je osrčje pokrajine Champagne, kjer je doma šampanjec. Tam sva najprej obiskala prijateljico, kjer sva tudi prespala. Skupaj smo si ogledali šampanjsko klet Madame Pomery, ki je najbolj prestižna klet in pridelovalka šampanjca v pokrajini. Izvedeli smo kako se izdeluje šampanjec, med drugim ima klet 16 kilometrov podzemnih hodnikov, kjer šampanjec zori 18 mesecev. Sledil je ogled katedrale Notre Dame de Reims, kjer so med drugim kronali vse francoske kralje, sprehod po tem res lepem mestu z 400.000 prebivalci in nato z prijateljičino družino večerja v eni od Reimških vinotek. Ob sproščenem pogovoru in dobri kapljici in hrani, je bil večer zelo lep in kar prehitro je minil. Zjutraj pa naprej ob reki Marne proti Parizu. Pariz Najprej nastanitev v hotelu Formule 1 v predmestju Pariza. Naj omenim, da sva na vsej poti spala samo v hotelih Formule 1, kjer dobiš dokaj čisto sobo za 30€ in ima tri postelje. Plačaš sobo in ne po osebi. Je pa takšnih hotelov 380 razpršenih po Franciji, Belgiji in Nizozemski. Nadaljujeva z RER-om(nekakšen primestni vlak) do centra mesta in seveda najprej do Eifelovega stolpa. Pri stolpu je gneča, zato nadaljujeva pot z busom, ki vozi med vsemi pariškimi znamenitostmi in ima pri vsakem postajo. Karta za dva dni je 20€. Ampak se splača, ker sediš v nadstropju, kjer ni strehe in vidiš praktično vse. Pri pariški operi izstopiva in se peš napotiva po mestu, spijeva kavico in opazujeva utrip mesta. Peš se podava tudi na Montmartre, to je 130m visok grič v centru Pariza, od koder je lep razgled po celem Parizu. Na vrhu je bazilika Sacré Cœur. Okoli griča se razprostirajo živahne uličice z raznimi lokali in stojnicami. Seveda je po ulicah zelo živahno. Iz Montmartra se spustiva peš do Pigalle-a, kjer si ogledava tudi sloviti Moulen Rouge, seveda samo od zunaj, kajti vstopnina znaša 175€. Pigalle je dokaj širok in je na sredini ulice urejeno tudi sprehajališče, ki je zelo primerno za sprehod, kajti če hodiš po pločniku, se moraš kar naprej otresati dokaj vsiljivih vabil v razne nočne lokale in sex shope. Ker sva že dokaj utrujena, zavijeva v postajo Metroja in se odpeljeva do najbližje postaje RER-a in se napotiva v hotel. Naslednji dan zgodaj vstaneva in se napotiva v Pariz in naravnost v muzej Louvre, kajti zgodaj še ni gneče pri vhodu. Muzeju nameniva štiri ure in si ga ogledava karseda na hitro, kajti če si louvre hočeš ogledati celoten, rabiš za to najmanj dva dni. Največja gneča je seveda pri sliki Mona Lisa. Zelo me je pritegnilo tudi v prostorih Napoleona III. V kakšnem raskošju so ti ljudje živeli, mi je bilo jasno komaj zdaj, kajti v filmih si misliš, da je to še bolj poudarjeno. Pot sva nadaljevala po slovitih Elizejskih poljanah do Slavoloka zmage. Od tam pa na sloviti trg Trocadero, od koder je lep pogled na del Pariza in Eifelovega stolpa, ki ti od tam stoji na pladnju. Od tam tudi ni bilo daleč peš do tunela, v katerem je umrla princesa Diana. Še danes je tam mnogo turistov, ki pišejo na zid tunela razne grafite in spomine na Diano. Pot nadaljejeva z metrojem do slovitega pokopališča Le Cimetière du Père-Lachaise, ki je priljubljeno sprehajališče parižanov in ima že bolj status parka. Na tem pokopališču so pokopana razna slovita imena, kot so Chopin, Balzac, Bizet, Isadora Duncan, Moliere, Yves Montand, Edith Piaf, Jim Morisson, Oscar Wilde in še številna druga znana imena. Grob Jima Morissona še danes stražita dva uniformirana čuvaja, okoli groba pa je ograja. In tudi tokrat je bila največja gneča ravno tukaj. Napotiva se naprej in greva poizkušat srečo, če bova le nekako prišla na Eifelov stolp in po uri in pol čakanja nama uspe tudi to. Obiščeva tudi slovito katedralo Notre Dame Paris, Les Invalides, mogočna stavba z zlato kupolo, kjer je bil vojaški lazaret. Tudi do place de la Concorde je bilo potrebno stopiti in počasi se je dan iztekal. Ni kaj, za dva dni v Parizu, sva videla veliko, če bi hotela še več, bi morala ostati cel teden. Pa ni bilo časa in denarja. Naslednje jutro pa spet v avto in proti severu, preko Belgije, mimo Bruslja, Antwerpena v deželo tulipanov, mlinov na veter, sira, marihuane in še česa. Amsterdam Po obilnem deževju in zastojih na avtocesti, sva se v zgodnjem popoldnevu končno prebila do Zaandama, ki leži severno od Amsterdama. Po nastanitvi v hotelu sva se z lokalnim avtobusom odpeljala do centra Amsterdama in ker seveda nisva imela dežnika, sva morala pol ure čakati že na postaji. Nato sva se napotila do slovitega trga Dam, kjer je tudi kraljeva palača in muzej Madame Tussaud. V Amsterdamu takoj začutiš, da je to mesto drugačno, da je bolj svobodno. Ko stopiš iz Dama v prvo prečno ulico, si že v Red light četrti, kjer so nočni klubi, izložbe s prostitutkami in seveda mnogimi coffee shopi, kjer lahko kupuješ travco. Da po ulicah na vsakem koraku »diši« po travci, niti ni treba posebej omenjat. Ker je bila vožnja naporna in se je dan pregibal v noč, ta se na nizozemskem naredi okoli enajste ure, sva jo mahnila nazaj v hotel na počitek. Zjutraj sva se vrnila v Amsterdam in sva naredila daljši in bolj obsežen sprehod po mestu. Videla sva mnogo tržnic, kjer se kar bohoti tulipanov in ostalih cvetlic. Tudi čebulice lahko kupiš na vsakem koraku. V trgovinah za spominke ne manjka slovitih lesenih cokljev, raznih majic z mlini na veter, konopljo, tulipani in še čem. Odločila sva se tudi za vožnjo s turistično ladjo po reki Amstel in kanalih, ki vodi pod številnimi mostovi(vseh okoli cca. 1100), mimo številnih znamenitosti in slikovitih ozkih in visokih hiš, s pisanimi pročelji. Včasih imaš občutek, da se je v te mestu življenje ustavilo. Obiščeva tudi muzej voščenih lutk Madame Tussaud, kjer je mnogo znanih obrazov narejenih res zelo unikatno. Greva tudi do hiše Ane Frank, pa je prevelika gneča za vstop. Prav tako Rembrandov in Van Goghov muzej. V pubu spijeva obvezno Amstel pivo in v naslednjem Heineken. Toliko koles na kupu, ne vidiš nikjer drugje. Kjerkoli je kakšna železna ograja je nanjo priklenjeno kolo. Tudi trgovin znanih svetovnih znamk ne manjka. Hiše so tako lepe, ozke in visoke, raznobarvna pročelja in ko se med njimi pojavlja kakšna moderna arhitektura imaš občutek, da tja ne paše in da samo kvari izgled. In zopet je dneva konec in sledi odhod v hotel. Zjutraj odrineva z avtom do starega mesteca Zaanse Schans, kjer je ohranjeno še nekaj mlinov na veter. Mestece je zelo slikovito, okoli hiš je polno cvetja, diši po siru, kajti tukaj je tudi sirarna. Tudi sir je zaščitna znamka Nizozemske. Tukaj imava tudi srečo, da uloviva dviganje dvižnega mostu, da velika ladja lahko zapluje proti Amsterdamu. In v tem slikovitem mestecu se najino potepanje prevesi v pot proti domu. Okoli enajste ure dopoldan naju čaka 1400 km do doma in v Slovenijo prispeva okoli ene ure ponoči, po štirinajstih urah vožnje. Bilo je lepo in kar kliče po še. Potepala sva se Igor Petek in Tomaž Zorec, uredništvo Pozitivk. Za objavo spisal Igor Petek Na ulicah Strasbourga Notre Dame Strasbourg Pred hotelom Formule 1 Slovenska beseda v Evropi Del Strasbourga Reims in šampanjska klet Madam Pomery Notre Dame Reims Takole šampanjec zori 18 mesecev Pogled na Eifelov stolp iz trga Trocadero Vzpon na Montmartre Pred baziliko Sacré Cœur na Montmartru Bazilika Sacré Cœur Pogled iz Montmartra Sloviti Moulin Rouge Louvre, pred piramido Čigava ura je bolj točna? Louvre s piramido. Spodaj leži sveti gral...Marija Magdalena :) Na eni od postaj pariškega metroja Razkošje iz časov Napoleona III. Grob Jima Morissona, ki je še vedno oblegan Amsterdam iz ladje...ozke in visoke hiše Z ladjo po kanalih Amsterdama Slikoviti Amsterdam Brez Heinekena in Amstela ne gre... Del ene od številnih tržnic s cvetjem Na trgu Dam V muzeju voščenih lutk Madame Tussaud...kdo je pravi? Tomaž ali Edie Koles ne manjka nikjer... Mona Lisa se rada slika z Igorjem Zaanse z mlini na veter Komentarji (3) www.pozitivke.net