Le nekaj potez je potrebnih,
da se ustnice nezavedno razširijo v nedolžen,
že davno pozabljen otroški nasmeh.
Potegneš jih,
narišeš čaroben Jokajoč začetek,
ki sledi mu A-jev topel,
s Soncem obsijan dom,
in Nate spomni me,
saj veš
Avtomatičen, tisočkrat narisan
zaključek najlepše risbe,
ki vekomaj me z jutrom skozi dan
popelje v tvoj srčni pristan.
Le nekaj potez je potrebnih,
