Del neokrnjenega divjega norveškega skrajnega severa je na prodaj. Otočje Svalbard v Arktičnem oceanu je najbolj znano po severnih medvedih in ledenikih, a kupca bo verjetno precej bolj zanimalo rudno bogastvo. Svalbard, lociran na pol poti med norveško celino in severnim polom, je namreč deležen vse več pozornosti zemeljskih virov lačnih narodov, piše Independent.
Približno 65 odstotkov celotnega otočja, na katerem se nahajajo trije naravni rezervati in šest narodnih parkov, je zaščitenih, a rudarstvo je bilo vse od prve poselitve otočja v začetku 20. stoletja sestavni del Svalbarda, na 217 kvadratnih kilometrov zemlje, ki je na prodaj, pa naj bi se nahajalo kar 25 milijonov ton premoga.
Zemljišče Austre Adventfjord, kar precej večje od Ljubljane, ima trenutno v lasti industrijalska norveška družina Horn, a naj bi jo spor z neko norveško družbo zaradi rudarskih pravic prisilil v prodajo. "Zemljišče je zdaj na prodaj, postopka pa ne komentiram," je vse, kar je sporočil družinski odvetnik, ki ni povedal, koliko naj bi bilo zemljišče vredno.
Kitajci na pohodu
Za pomoč pri iskanju kupca so baje najeli mednarodne finančne ustanove in s tem sprožili razpravo, ali bi deli otočja sploh smeli pasti v tuje roke, saj je Svalbard za Norveško strateško izjemno pomemben. Willy Østreng, direktor norveške znanstvene akademije za polarna raziskovanja, je za časnik VG povedal, da se za nakup zanimajo številne družbe iz Rusije, Kitajske in ZDA.
"Kitajci nenehno iščejo premog in druge naravne vire," je povedal Østreng. "Z nakupom tega zemljišča bi lahko uporabili Svalbard kot osnovo za dolgoročni načrt v Arktičnem oceanu."
Kitajska, ki išče naravne vire za svojo gospodarsko rast, je že zdaj ena največjih rudarskih vlagateljic na Grenlandiji, lani pa so ji odobrili status opazovalke v Arktičnem svetu, organizaciji, ki koordinira regionalno politiko.
Ogromen potencial
Javnega zanimanja ni izrazila nobena tuja družba, a navdušenja nad potencialom ne skrivajo. Po oceni ameriških geologov je na Arktiki kar 30 odstotkov še neodkrite svetovne zaloge zemeljskega plina in 13 odstotkov še neodkritih naftnih zalog. Do nedavnega je debela plast ledu preprečevala črpanje teh virov, a z globalnim segrevanjem se led tali, podjetja in vlade pa pogledujejo tako proti neodkritim virom kot tudi proti potencialno dobičkonosnim novim trgovskim potem.
Iskanje in črpanje naravnih virov na Arktiki precej omejuje tudi politična razprava med severnimi narodi glede okoljskega vpliva rudarstva v regiji. Norveška Zelena stranka se tako na vse kriplje trudi začititi divjino Svalbarda in je na nedavnem kongresu stranke predlagala zaprtje vseh rudnikov na otočju.
Del neokrnjenega divjega norveškega skrajnega severa je na prodaj. Otočje Svalbard v Arktičnem oceanu je najbolj znano po severnih medvedih in ledenikih, a kupca bo verjetno precej bolj zanimalo rudno bogastvo. Svalbard, lociran na pol poti med norveško celino in severnim polom, je namreč deležen vse več pozornosti zemeljskih virov lačnih narodov, piše Independent.
