Slovenija ne dela dovolj, da bi zaustavila razmetavanje z energijo
petek, 6. julij 2007 @ 23:32 CEST
Uporabnik: Sonce
30. junija se je iztekel rok za oddajo nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost, ki jih morajo države članice EU pripraviti v skladu s smernico o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah. Z nacionalnimi akcijskimi načrti morajo države članice predvideti ukrepe, s katerimi bodo med leti 2008 in 2016 kumulativno prihranile 9 % energije.
Številne države, med njimi tudi Slovenija, bodo rok za oddajo zamudile, kar kaže na neresen odnos pri obravnavanju problematike neučinkovite rabe energije. Za takšen odnos je kriv tudi Bruselj. Zamuda pri roku za oddajo sama po sebi ne bi bila težavna, če ne bi bila le še en dokaz neresnosti oziroma nepripravljenosti države, da se s problemom energetske neučinkovitosti resno spopade. Dokazov za to, da Slovenija ni pripravljena narediti veliko, da bi zaustavila dobesedno razmetavanje z energijo, je veliko.
Slovenija ima že od leta 2004 v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu zapisanih vrsto ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, za katere naj bi po tem programu namenila okvirno 58,3 milijonov EUR (14 milijard tolarjev) na leto. Dobri nameni iz papirja so do sedaj bili realizirani s podporo 4,2 milijona EUR (oz. 1 milijarde tolarjev) letno, kar predstavlja le 7 % predvidenih sredstev.
Prav tako je v razpravah o novih energetskih investicijah ponavadi spregledan 65. člen Energetskega zakona, ki pravi, da imajo ob enakih stroških za izrabo varčevalnih potencialov na strani rabe ali za zagotavljanje novih zmogljivosti za isti obseg energije prednost ukrepi za dosego varčevalnih potencialov. Tudi pri izkoriščanju evropskih skladov se nismo potrudili zaustaviti potratne rabe energije. V sedaj pripravljenem programu za finančno perspektivo do leta 2013 je projektu Trajnostna energija z ekonomijo vodika namenjenih le 3.8 % vseh sredstev.
"Razlog za neaktivnost Slovenije na tem področju ni visoka energetska učinkovitost. Energetska intenzivnost Slovenije je namreč za okoli tri četrtine višja od povprečja t.i. starih članic EU. Ekonomsko upravičen obseg izboljšanja energetske učinkovitosti je velik tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju in bi se ob ustrezni politiki cen lahko še povečal", je poudarila Barbara Kvac, vodja projektov v Focus društvu za sonaraven razvoj.
"Slovenija ne zamuja samo roka za oddajo načrta, temveč predvsem priložnost, da skozi dobro zastavljen akcijski načrt za energetsko učinkovitost zaustavi svoje razmetavanje z energijo, ki nas stane vse več in več. Ukrepov je na voljo dovolj, v primerjavi z ostalimi načini za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov pa je učinkovita raba energije relativno poceni. Poleg tega učinkovita raba energije pomaga zmanjševati našo odvisnost od uvožene energije in tako veča našo varnost pri oskrbi z energijo," je še dodala Kvacova.
Za neresnost držav članic pri oblikovanju nacionalnih akcijskih načrtov lahko upravičeno krivimo tudi Evropsko komisijo, ki kljub zagotovilu, da bo pripravila smernice za izdelavo nacionalnih akcijskih načrtov, ni zagotovila dovolj informacij za njihovo pripravo. Odprta vprašanja se nanašajo predvsem na upravičene ukrepe ter metodo ocenjevanja nacionalnih načrtov. Izdelava akcijskih načrtov je tako samo še ena nepotrebna "domača naloga iz Bruslja", namesto da bi bila resno sredstvo za boj proti nadaljnjemu spreminjanju podnebja.
30. junija se je iztekel rok za oddajo nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost, ki jih morajo države članice EU pripraviti v skladu s smernico o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah. Z nacionalnimi akcijskimi načrti morajo države članice predvideti ukrepe, s katerimi bodo med leti 2008 in 2016 kumulativno prihranile 9 % energije. 
