Ob omejevanju uporabe plastičnih vrečk v Avstraliji in Kitajskem smo v MMC-ju povprašali, kako je s tem urejeno pri nas. Poizvedovali smo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani ter na Inštitutu za celulozo in papir za strokovno mnenje glede tega, koliko plastične oziroma papirne vrečke obremenjujejo okolje.
Na ministrstvu za okolje smo vprašali o okolijskih smernicah, povprašali pa smo tudi največje trgovce, kaj menijo o tem. Rezultati so zanimivi: plastične vrečke naj bi najmanj škodovale okolju, vprašanje je le primerno zbiranje.
Kemijski inštitut: Plastične vrečke ne škodujejo okolju Dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta je dejal, da plastične vrečke sploh ne škodujejo okolju, s stališča učinka pa so glede na majhno količino uporabljenega materiala izjemno ekonomične. Tudi material zanje, ki je povečini polietilen, se proizvaja izjemno učinkovito in nikakor ni nevaren. Popolna prepoved plastičnih vrečk je tako po njihovem mnenju nesmiseln korak v preteklost, ki se ga potem krši ali pa bi imel negativne gospodarske posledice.
Papirne vreče odvisne od načina oplemenitenja Glede papirnih vrečk smo povprašali na Inštitutu za celulozo in papir, kjer so dejali, da so papirne vrečke izdelane iz celulozne vlaknine, ki je biorazgradljiv material in tako nima neželenega vpliva na okolje, saj v kratkem času razpade. S stališča papirničarja naj bi tako bile papirne vrečke idealne.
Papirne vreče so sicer različne glede na vrsto oplemenitenja, s katero se viša tudi obremenitev za okolje zaradi večje porabe energije v procesu. Problem pa je, da pri nas nimamo urejenega sistema zbiranja papirnih vreč.
Ministrstvo za okolje: Evropa - družba recikliranja
Z ministrstva za okolje so nam sporočili, da bo preprečevanje nastajanja odpadkov z uveljavitvijo predloga nove Direktive o odpadkih postalo zakonska obveza za vse države članice Unije, ki bodo imele možnost, da same določijo ukrepe za določene cilje.
Tako naj bi Francija že pred časom, na podlagi svoje državne zakonodaje, pripravila program preprečevanja nastajanja odpadkov, s katerim so v sodelovanju s trgovci zmanjšali količino plastičnih vrečk. Njen cilj je zmanjšati nastajanje odpadkov, že nastale odpadke pa uporablja kot vire.Odlaganje kot način odstranjevanja odpadkov bi tako uporabili le takrat, ko jih ni mogoče predelati ali odstraniti na kakšen drug način.
Trgovci bolj verjamejo plastiki V Mercatorju ugotavljajo, da plastična vrečka, ki jo uporabimo najmanj 4-krat, manj obremenjuje okolje kot papirna vrečka, še vedno pa bolj kot vrečka z dolgo življenjsko dobo. Upajo tudi, da bodo na trgu kmalu na voljo biorazgradljive vrečke po sprejemljivih pogojih. Zato v Mercatorju še niso odpravili prodaje in uporabe plastičnih vrečk, želijo pa svoje kupce ozavestiti o pomembnosti večkratne uporabe in ločenega zbiranja plastičnih vrečk.
Iz Spara sporočajo, da so PVC-vrečke, ki so v njihovih prodajalnah dosegljive kupcem, narejene iz polietilena, iz snovi, ki ob zažigu ne oddaja nobenega strupenega plina, saj vsebuje zgolj ogljik in vodik. Ta pri gorenju tvorita s kisikom iz zraka vodo (H2O) in ogljikov dioksid (CO2), ki sta naravna elementa okolja. Vseeno pa želijo s ponudbo papirnatih vrečk kupcem ponuditi do okolja prijaznejšo izbiro.
V Tušu pravijo, da je poraba plastične embalaže širše ekološko vprašanje in zato, ker so vsekakor ekološko ozaveščeni, kupcem dajo na voljo tudi kartonske škatle različnih velikosti.
Ob omejevanju uporabe plastičnih vrečk v Avstraliji in Kitajskem smo v MMC-ju povprašali, kako je s tem urejeno pri nas. Poizvedovali smo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani ter na Inštitutu za celulozo in papir za strokovno mnenje glede tega, koliko plastične oziroma papirne vrečke obremenjujejo okolje.
