Argentinski okoljevarstveniki ugotavljajo, da področja, ki so bila nekoč zelena, neonesnažena in nezastrupljena, postajajo žrtev prekomerne uporabe pesticidov na poljih soje, ki pa je najpomembnejši argentinski izvozni pridelek.
Poročilo okoljske organizacije Rural Reflection Group (GRR) kaže na porast težav z zdravjem na podeželju, kot so na primer obolenja za rakom v zgodnjih letih, prirojene napake, lupus ter težave z ledvicami, dihanjem in kožo. Posledice pa se kažejo tudi v izseljevanju s podeželja in izsekavanju gozdov za potrebe širjenja polj s sojo.
Sporen je herbicid glifosat, ki je zaenkrat še dovoljen za uporabo. Uniči vse rastline razen same soje. Velika polja škropijo z letali, veter pa kemikalije zanese tudi v okolico. V Kolumbiji isti herbicid uporabljajo pri ilegalnem gojenju koke. Ekvadorski kmetovalci, ki živijo na meji s Kolumbijo, so zaradi tega že velikokrat protestirali.
RAZCVET PRIDELAVE SOJE
Petdeset odstotkov pridelovalnih zemljišč v Argentini je posejanih s sojo, v provinci Cordoba pa se odstotek dvigne nad 80%. Ta južnoameriška država letno izvozi 48 milijonov ton soje v Indijo in na Kitajsko. Uradne številke pravijo, da je za to potrebnih 200 milijonov litrov glifosata.
Ker je ni težko gojiti in ker je povpraševanje na indijskem trgu naraščalo, so se nasadi soje močno razmahnili sredi 90. let in izpodrinili pridelavo drugih kultur, živinorejo in gozdove.
Po številnih tožbah in zdravstvenih študijah se je sodišče leta 2008 odločilo, da začasno prepove škropljenje v bližini poseljenih območij.
Aktivisti argentinsko predsednico pozivajo, da oznani izredno okoljsko stanje. Predsednica Fernandez je naročila Ministrstvu za zdravje, da ustanovi komisijo, ki bo raziskala vse učinke teh kemikalij.
Herbicidi in pesticidi, ki jih uporabljajo na sojinih poljih, pa ne vplivajo samo podeželja, ampak tudi na uživalce soje v mestih. Prav tako je sporno čiščenje kmetijskih strojev, ki jih uporabljajo za škropljenje, v rekah, kjer se kopajo tudi otroci, ter skladiščenje kontejnerjev, ki jih prav tako uporabljajo za shranjevanje kemikalij, v bližini šol in domov.
ZDRAVO ŽIVLJENJE?
Pred tridesetimi leti je bilo življenje na podeželju bolj zdravo, zdaj pa je smrtonosno, pravi Mario Corcora iz Junina, mesta, ki ga je glifosat zelo prizadel.
Trudijo se doseči, da ne bi škropili na naseljenih področjih in da bi hrambo kmetijskih strojev premestili na druga območja. Raziskave so pokazale, da je na območjih, prizadetih s kemikalijami, rak na modih in želodcu desetkrat pogostejši od državnega povprečja, primeri raka na trebušni slinavki in pljučih pa so dvakrat pogostejši.
Che Guevara, ki je bil astmatik, je živel v Cordobi, saj je ta veljala za zatočišče za ljudi s težavami z dihanjem; zdaj tam gotovo ne bi več mogel živeti.
INŠTITUT ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ
Metelkova 6, 1000 Ljubljana
Pisarna: Trubarjeva 50 (Okoljski center)
Tel. (01) 4397 460; GSM 051 368 890
Faks (01) 4397 105 info@itr.si; www.itr.si
Argentinski okoljevarstveniki ugotavljajo, da področja, ki so bila nekoč zelena, neonesnažena in nezastrupljena, postajajo žrtev prekomerne uporabe pesticidov na poljih soje, ki pa je najpomembnejši argentinski izvozni pridelek.
