Slovenija ima sprejeto okoljevarstveno zakonodajo, a je v mnogih primerih ne izvaja
četrtek, 2. september 2010 @ 13:39 CEST
Uporabnik: Sonce
V Sloveniji je razkorak med predvolilnimi zavezami in zakonodajo na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja ter njihovim izvajanjem precejšen. To je eno glavnih sporočil poročila »Ogledalo vladi 2010 – Zeleni nevladni monitor«, ki ga je v sodelovanju s partnerji iz mreže Plan B za Slovenijo pripravila Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.
»Ogledalo vladi 2010 dokazuje, da je neizvajanje sprejetih programov na področju varstva okolja ena največjih težav slovenske okoljevarstvene politike,« je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila poudarila vodja projekta Gaja Brecelj.
Zaradi pomanjkljivega izvajanja okoljske zakonodaje proti Sloveniji že teče vrsta postopkov v okviru Evropske unije, zato državi grozijo sankcije. Še pomembneje pa je, da s takšnim razkorakom med zavezami in dejanji ne bomo dosegli prehoda v družbo, ki bi jo želeli in morali zapustiti zanamcem - nizkoogljično družbo z dobro ohranjenim stanjem naravnega okolja, je zapisano v poročilu.
»Vlada bi morala končno preseči preživeto miselnost o okolju kot zaviralcu razvoja in prepoznati velike priložnosti okoljevarstvenih ukrepov: za višjo kakovost življenja, za spodbujanje večje konkurenčnosti in za nova, zelena delovna mesta,« je dodala Gaja Brecelj.
Ogledalo vladi 2010 kaže nespodbudno stanje pri področjih prometa, energetike in sistemov za ravnanje z okoljem, kjer Slovenija glede na povprečje Evropske unije zaseda zelo slabo mesto. Problemi so opazni tudi na področjih odpadkov in kakovosti zraka ter pri prehodu v trajnostno kmetijstvo in na področju podnebnih sprememb (tako pri ukrepih prilagajanja nanje kot pri ukrepih za zmanjševanje izpustov).
Kot pomemben napredek so avtorji poročila izpostavili sprejetje Akcijskega načrta za zeleno javno naročanje, ki je načelno usmeritev za zeleno javno naročanje operacionaliziral, in podatek, da so bila letos med industrijskimi napravami izdana vsa dovoljenja IPPC. Slovenija je tudi na področju čistilnih naprav dosegla velik napredek. Od leta 2000 do leta 2009 se je število čistilnih naprav več kot podvojilo (iz 115 na 262). Povečuje se tako količina odpadne vode iz gospodinjstev, ki konča na čistilnih napravah, kot tudi stopnja njenega čiščenja.
Na tiskovni konferenci so podrobneje predstavili nekaj izbranih področij poročila: nacionalne okvire za prehod v nizkoogljično družbo, trajnostno mobilnost , kakovost zraka v mestih ter program varstva okolja in poročilo o stanju.
Neuradni podatki za leto 2009 kažejo, da so se izpusti toplogrednih plinov glede na leto 2008 zmanjšali za približno 7 odstotkov. »A to zmanjšanje gre pripisati gospodarski krizi in ne samim ukrepom, poleg tega pa še vedno presegajo ciljne izpuste za dobrih 5 odstotkov,« je izpostavila predsednica Focus društva za sonaraven razvoj Lidija Živčič. Hkrati je ocenila, da je sprejemanje zakona o podnebnih spremembah pomemben napredek in korak v pravo smer.
Predsednik CIPRE Slovenija dr. Matej Ogrin je ob predstavitvi področja trajnostne mobilnosti poudaril, da v Sloveniji še naprej narašča prodaja osebnih vozil, opozoril pa je še na izjemno hitro rast tovornega prometa, ki narašča za 50 odstotkov hitreje kot BDP. Glede kakovosti zraka v mestih je Ogrin dejal, da se je onesnaženost z delci PM 10 v mestih sicer zmanjšala, a ne zaradi ukrepov, saj na onesnaženost zraka pomembno vplivajo tudi vremenske razmere. »Močno pogrešamo agilen odziv politke in sprejem ukrepov za sanacijo ozračja v mestih,« je zaključil.
Po sedmih letih premora je bilo junija letos objavljeno gradivo za javno razpravo za Poročilo o okolju v Sloveniji 2009. »Kljub vsebinski obširnosti in nekaterim pozitivnim strukturnim značilnostim je poročilo nepopolno, podatki v njem so zastareli,« je poudarila mag. Vida Ogorelec, direktorica Umanotere. Zato so po njenih besedah vprašljivi tudi zaključki poročila, ki »dajejo lažen pozitiven vtis o stanju okolja v Sloveniji.«
Ogorelčeva je med drugim opozorila tudi na to, da Nacionalni program varstva okolja predvideva ustanovitev posebne skupine za spremljanje izvajanja programa, a da skupina še po petih letih ni bila ustanovljena.
