Tisto, kar ostane
neizraženo navzven,
do česar imam dostop le jaz,
kot da ni povezano z nobeno
obče koristno dejavnostjo:
to, kar me morda presune,
kar me sili k razmišljanju
in mi ne da miru,
dokler ne najdem svoje potrditve,
tega ni moč v celoti z nekim pojmom zaobjeti.
Lahko sicer govorim o tem notranjem ognju,
toda ne bom več presenečena,
če se bom na koncu brez vsega
zmedena znašla
na lastnem pogorišču…
Tisto, kar ostane
